Spremenljivo vreme: Kako se lotiti težav na zelenjavnem vrtu?

Miša Pušenjak, 21.5.2020
Epa

Letošnje vrtnarjenje se je začelo zelo pestro. Vreme se nenehno spreminja, vse te temperaturne spremembe pa zelo slabo delujejo na rastline na vrtu. Težav je že zdaj veliko, poglejmo si, kako jih premagovati.

Kako reagirati, če nas preseneti mrzla pomlad, kot je bila sredi tega tedna? Prva težava, ki je letos mnoge presenetila, so bili pogosto padci temperatur, ki so sledili zelo toplemu vremenu. Zaradi tega bodo plodovke celo poletje nekoliko bolj občutljive, kakor smo navajeni. Mnoge bodo presenetili deformirani plodovi paradižnika, pa tudi paprike, ti so posledica prenizkih temperatur pri presajanju in v prvih tednih plodovk tudi v rastlinjaku. Plodovi so nekoliko drugačni, a kljub temu povsem užitni. Tudi zakasnjeno cvetenje, odpadanje cvetov in sušenje plodičev bučnic lahko pričakujemo, vse to bo posledica neugodnih vremenskih razmer.

Kaj torej lahko naredimo v bodoče? Vsekakor plodovk ne sadimo na prosto pred prvim majem, paprike in jajčevce pa ne pred 15. majem. Če vam takrat vrtnarji skušajo prodati prevelike sadike (nad 30 centimetrov), jih zavrnite in poiščite manjše, primerno velike. Te veliko bolje prenesejo take stresne razmere. Tisti, ki vas neuspevanje plodovk spravlja v stres, pa si res čim prej omislite rastlinjak.

Premagovanje stresa zaradi mraza

Naši vremenarji nam zdaj zelo natančno napovedo vsako vremensko spremembo. Že dan ali dva pred napovedanim hitrim padcem temperatur rastline poškropimo in zalijemo s pripravki, ki vsebujejo alge, lahko se odločite za rastlinske izvlečke ali njihovo kombinacijo z algami. Od letos je na trgu tudi specialni pripravek, ki je namenjen prav premagovanju stresa zaradi mraza (rasti epin ekstra). Ko se vreme umiri, postopek ponovimo.

Od domačih pripravkov je za hladne razmere najbolj primeren baldrijanov, lahko pa si naredite pripravke iz cvetov in rastlin regrata ali ognjiča. Velja enako, škropimo vsaj 24 ur pred napovedanim padcem temperatur in takoj, ko se vreme spet umiri. A to samo omili temperaturne skoke, posledic ne odpravi povsem. Najbolje je še vedno počakati na dobre stare ledene može.

Pripravek iz sode bikarbone, ki mu dodamo čili v prahu, je odličen insekticid

Tla okoli rastlin, posebej tistih, ki potrebujejo višje temperature, zastremo s slamo ali ovčjo volno; namesto slednje dobite v trgovinah agrofilc.

Visoke temperature

Naslednji stres rastlinam prinese vročinski val. Če je le mogoče, naj ponovno veljajo isti ukrepi, ki pa naj se jim pridruži obvezno namakanje. Posledice vročinskega stresa so najbolj vidne na plodovkah. Najbolj značilno znamenje takih stresov je gnitje spodnjih delov plodov paradižnika in kasneje paprike, kumare in bučke pa se sušijo. Tudi robovi solate postajajo črni. Vse to so posledice trenutnega pomanjkanja kalcija v plodovih.

V zadnjih letih se je pojavilo še pomanjkanje kalija. Najbolj izrazito je na paradižniku. Plodovi ostajajo pri peclju zeleni, trdi in skoraj neužitni, znotraj plodov pa se pojavijo trdi beli delci. Vse to je posledica neuravnovešenega gnojenja. Večja verjetnost, da se bo to v prvem stresnem trenutku zgodilo, je, če ste pretiravali z gnojenjem, tudi pri bučnicah, posebno z organskimi gnojili. Drugi vzrok je neenakomerna preskrba z vodo. Hitri skoki temperatur, potem pa še neenakomerno zalivanje sta vzroka, da se lahko te težave pojavijo že zelo zgodaj. V vročem delu poletja se težave pojavijo vedno.

Zato naj vam bo vodilo, da nikoli ne pognojite bolj, kot so navodila. Zdaj že skoraj redno svetujem, da se ob organskih gnojilih gredice pognojijo tudi s kalijevim sulfatom, to je kvalitetno kalijevo gnojilo. Kalijeve soli ne uporabljajte. Brez analize tal si upam svetovati največ 20 dkg/10 m2.

Zelo pomembno je zalivanje. Sama raje uporabljam besedo namakanje, ki že samo po sebi pove, da mora biti zalivanje redno, temeljito, izpade naj po padavinah, ne pa pred njimi. Gredice naj bodo prekrite z zastirko, v vročini pa je zelo primerno, da so zastrte s svežo zeleno organsko prekrivko, pokošeno travo, koprivami … Zalivamo cele grede, ne samo rastlin, posebno v vročinskih valovih. Zastirke bodo ohranile tla vlažna dalj časa.

Zakaj so rastline blede

Zaradi izjemno nizkih temperatur je lahko v rastlinah pomanjkanje magnezija. Očitno prenizke temperature preprečijo tudi sprejem tega hranila v rastline. Najbolj se to pozna na papriki in fižolih ter na listih paradižnika. Ta pojav prestraši mnoge vrtičkarje. Spodnji listi dobijo izrazite rumene pege, ki jih obdajajo zelene listne žile. Paradižniku magnezija ni treba dodajati, saj toplejše vreme ta pojav običajno ustavi, ob prvem obiranju pa spodnje liste odstranimo. Če se širi na zgornje liste, je nujna uporaba listnega gnojila z magnezijem. Papriko in predvsem fižole najprej okopljemo, ogrnemo in nato poškropimo z magnezijevim listnim gnojilom.

Škodljivci so tu

Letos so nas uši presenetile že zelo zgodaj. Najlažje jih je odstraniti, saj imamo na voljo zelo dobro delujoče ekološke pripravke na bazi naravnega piretrina. Deluje na vse vrste uši in na pršice. Pomagajo tudi olja drevesa neem. Pomembneje je, da veste, da teh naravnih pripravkov ne uporabljamo, ko sije sonce ali je zelo vroče, kajti to močno zmanjša njihovo moč. Visoke temperature oslabijo učinek, zato je nujno, da počakate prav do noči. Vsekakor s pripravki ne pretiravajte, rastline poškropite enakomerno, vendar ne večkrat po istem mestu. Bolje je čez dan ali dva tretiranje ponoviti kakor naenkrat preveč poškropiti.

image
Vrtko Napočil je čas za sadike jajčevca.

Od domačih pripravkov se boste uši znebili s pripravki iz listov rabarbare, pelina ali vratiča, kopriva je manj učinkovita. Tudi pepel povsem na začetku napada še deluje. Je pa boljši preprečevalec napada uši, zato ga je bolj smiselno potresti prej.

Rje, pegavosti, plesni

Rje prepoznamo po rdečerjavih in oranžnih pegah, ki na prstu pustijo sledove. Kakor hitro opazite prve pege, uporabite preslične pripravke, dobro delujejo tudi bakrena listna gnojila. Z njimi liste dobro omočite, tretiranje pa ponovite trikrat v petdnevnih presledkih, vedno po sončnem zahodu in vedno, ko so rastline ohlajene.Pepelaste plesni so močnejše v vročem delu poletja, a se letos že množično pojavljajo. Proti njim je veliko naravnih pripravkov v trgovinah, tudi presličnih in izvlečkov sojinega lecitina, predvsem pa je primeren kalijev hidrogenkarbonat, ki ima v trgovinah trgovsko ime. To bo pomagalo takoj na začetku napada, kasneje ne more več delovati. Z radiča, blitve in peteršilja jih lahko sprva operete z močnejšim curkom vode ali napadene liste preprosto porežete in uporabite. Pri radičih lahko porežemo samo liste prezimnega radiča, letnega ne režemo.

Plesni nas najbolj skrbijo

Najbolj se vrtičkarji bojijo plesni, predvsem krompirjeve (paradižnikove). Proti njej se je res treba nekoliko bolj boriti. Kar nekaj možnosti je, vendar vse zahtevajo redno škropljenje. Vsekakor na vrtu ne uporabljamo sintetičnih, kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Najprej se je treba potruditi in redno odstranjevati zalistnike, to je pomembno posebej letos. Ko poberemo celo etažo plodov, porežemo vse liste do nje, tako poskrbimo za zračen in svetel nasad. Ne pretiravamo z gnojenjem, poskrbimo pa, da imajo rastline dovolj kalcija in kalija.

V nevarnosti (ob vlažnem in toplem vremenu) rastline redno enkrat tedensko poškropimo. Uporabimo lahko sojin lecitin ali izvleče njivske preslice, bakrena listna gnojila, doma lahko naredimo čaj iz cvetov rmana ali listov timijana, bezgov ali čebulni pripravek. Tudi razredčeno mleko ali sirotka pomagata. Pogosto se priporoča uporabo pripravka iz sode bikarbone, če mu dodamo še čili v prahu, je odličen insekticid.

Najbolje je pripravke uporabljati izmenično, enkrat enega, drugič drugega vsaj enkrat tedensko. V vročem in vetrovnem vremenu nevarnost ni velika in zadoščajo kalcij, aminokisline ali alge. Zelo majhna je tudi nevarnost v rastlinjakih ali pod strehicami.

Anketa

Na katerem področju najpogosteje ustvarjate z rokami?

Sudoku