Sprememba zakonodaje: Kdaj se je mogoče upokojiti?

Tanja Fajnik Milakovič, 12.1.2020
Andrej Petelinšek

Moškim nekoliko višji odmerni odstotek, za ženske ostaja enak. Dvojni status bogatejše nagrajen. Višja nadomestila za brezposelne. Višja pomoč ob rojstvu otroka šele drugo leto.

Z novim letom je začelo veljati kar nekaj novosti. Tako pri upokojevanju kot na trgu dela, v zdravstvu in za starše. Prav tako se je zvišala minimalna bruto urna postavka za delo študentov in dijakov. Prej je znašala 4,90 evra, po novem pa 5,40 evra. S februarjem družinski zdravniki ne bodo več izdajali vsem dobro poznane zelene bolniške liste. Zamenjala jih bodo elektronska potrdila, s katerimi naj bi prihranili čas bolnikov in zdravnikov. Zakonodaja, ki je začela veljati letos, pa prinaša tudi nekaj novosti na drugih področjih.

image
Andrej Petelinšek

Na račun otrok in vojaščine prej v pokoj

Pogoji za priznanje pravice do predčasne pokojnine v letošnjem letu ostajajo enaki kot lani. Tako moški kot ženske se bodo lahko upokojili že pri 60 letih, če bodo imeti 40 let delovne dobe brez dokupa. Sicer pa oboji šele pri 65 letih z najmanj 15 leti zavarovalne dobe.

Starost ob upokojitvi si bo mogoče znižati tudi na račun skrbi za otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti. In sicer za enega otroka za šest mesecev, za dva otroka 16 mesecev, za tri 26 mesecev, za štiri otroke 36 mesecev, za pet in več otrok pa 48 mesecev. To pravico bodo večinoma lahko uveljavljale ženske, ki so koristile starševski dopust in prejemale nadomestilo. Moški bodo pri tem bolj izjeme. A tudi pri tem ne kaže spregledati, da si je starost na račun otrok mogoče znižati samo do določene meje. Če denimo zavarovanec dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa pred starostjo 60 let, si ženska lahko zniža starost le do dopolnjenega 56. leta, moški pa do dopolnjenega 58. leta starosti. Sicer pa se lahko zniža starost ob upokojitvi tudi zavarovancu, ki je dopolnil vsaj 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se znižuje starost od dopolnjenega 65. leta starosti navzdol, največ pa se lahko zniža do dopolnjenega 61. leta starosti.

Moški si bodo lahko starost ob upokojitvi še vedno znižali na račun služenja vojaškega roka, in sicer za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja. Če bodo ob upokojitvi imeli pri starosti 60 let tudi 40 let pokojninske dobe brez dokupa, si bodo starost s služenjem vojaškega roka lahko znižali največ do dopolnjenega 58. leta starosti, sicer pa od 65. leta starosti, vendar največ do dopolnjenega 63. leta.

Novosti pri upokojevanju kot na trgu dela, v zdravstvu in za starše. Prav tako se je zvišala minimalna bruto urna postavka za delo študentov in dijakov

Odmerni odstotek in dvojni status

Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe bo v letošnjem letu za ženske znašal 63,5 odstotka pokojninske osnove. Moškim pa se začne odmerni odstotek postopoma zviševati na 63,5 odstotka do leta 2025, ko bo za oba spola enak. Letos se jim bo tako pokojnina odmerila v višini 58,5 odstotka od pokojninske osnove (lani 57,25).

Novost pri odmeri pokojnine je tudi možnost priznanja dodatnega odmernega odstotka za otroke. Za vsakega otroka si je po novem mogoče tudi zvišati pokojnino za 1,36 odstotka, vendar za največ tri otroke. Če je zavarovanec bil na starševskem dopustu za tri otroke, je lahko njegova pokojnina višja za 4,08 odstotka. A ob tem je treba opozoriti, da se lahko izberete le ena možnost, ali znižanje starosti ali dodatni odstotek na račun otrok.

Drugače je po novem urejeno tudi ugodnejše vrednotenje dodatnih let, če delate po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. Do 31. decembra 2019 so zavarovanci za vsako leto dela več dobili 4 odstotke. Za dodatno leto po novem letu pa bodo dobili le 3 odstotke več. Velja še spomniti, da si bo po novem mogoče zvišati pokojnino s pol leta dela več, za 1,5 odstotka. Ne pa tudi denimo za samo tri mesece dela, kot je bilo do zdaj. Ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa po novem velja tudi za tiste, ki so se že upokojili pri 60 letih s 40 leti pokojninske dobe in se bodo reaktivirali, oziroma za ženske tudi pri nižjih pogojih, ki so veljali v prejšnjih letih. Do zdaj tega ni bilo.

Moški in ženske, ki so že izpolnili pogoje za starostno upokojitev in bodo delali naprej, pa bodo po novem ob plači prejemali še 40 odstotkov pokojnine (do zdaj 20 odstotkov). Vsem tistim, ki že zdaj dobivajo 20 odstotkov in bodo delali tudi v letošnjem letu, bo Zpiz po uradni dolžnosti izdal novo odločbo. Od 1. januarja bodo prejemali 40 odstotkov starostne pokojnine, vendar največ tri leta. Po treh letih bodo upravičeni le še do 20 odstotkov starostne pokojnine, če bodo še vedno delali. Drugače velja za tiste, ki že prejemajo 20 odstotkov predčasne pokojnine. Ti bodo tudi po novem dobivali le 20 odstotkov predčasne pokojnine k plači. Tisti, ki bodo v letošnjem letu izpolnili pogoje za predčasno upokojitev in bodo še delali, pa niso več upravičeni do dela predčasne pokojnine ob plači. Popolna novost je tudi, da bodo do sorazmernega dela pokojnine ob plači upravičeni tudi tisti, ki bodo po izpolnitvi pogojev delali krajši delovni čas, vendar najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur na teden. Torej tisti, ki se bodo delno upokojili. Če pa bo zavarovanec več kot 30 delovnih dni na bolniškem dopustu, v tem času ne bo več upravičen do dela pokojnine ob plači.

S februarjem družinski zdravniki ne bodo več izdajali vsem dobro poznane zelene bolniške liste. Zamenjala jih bodo elektronska potrdila, s katerimi naj bi prihranili čas bolnikov in zdravnikov

Višja zagotovljena pokojnina in predvidene uskladitve

Redna uskladitev pokojnin v letošnjem letu se bo upokojencem poznala v žepu februarja, veljala pa bo od 1. januarja. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) predvideva, da se bodo pokojnine zvišale za okoli 3,5 odstotka. Izredna uskladitev pokojnin v letošnjem letu pa je načrtovana v decembru in ne bo, če ne bo spremenjen lani konec leta sprejeti interventni zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju, v odstotkih, ampak nominalnem znesku, 6,5 evra za vse upokojence enako ne glede na višino pokojnine. Pogoj za izredno uskladitev v tej višini pa je tudi, da mora biti gospodarska rast za leto 2019 višja od 2,5 odstotka BDP.

Najnižja zagotovljena pokojnina za polno pokojninsko dobo, če upoštevamo izredno decembrsko uskladitev pokojnin, po novem znaša 538 evrov. Se bo pa v letošnjem letu še zvišala. Če bo redna uskladitev v februarju v višini 3,5 odstotka, bo veljalo, da bo zagotovljena pokojnina od 1. januarja višja za dobrih 18 evrov in bo znašala nekaj več kot 556 evrov.

image
Andrej Petelinšek

Dvig minimalnega nadomestila za brezposelne

Tik pred iztekom lanskega leta so že začele veljati tudi spremembe za brezposelne. Med pomembnejšimi je dvig minimalnega denarnega nadomestila s 350 na 530 evrov bruto. Najvišje pa ostaja enako, 892 evrov bruto. Podaljšuje se zavarovalna doba za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na deset mesecev v zadnjih 24 mesecih. Ni pa sprememb pogojev za pridobitev pravice do nadomestila pri mlajših od 30 let. Zanje ostaja pogoj šest mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 24 mesecih.

Da bi pospešili aktivacijo starejših brezposelnih, se bo po noveli zakona o urejanju trga dela s 27. marcem spremenil tudi čas prejemanja nadomestila. Zavarovanci, ki so starejši od 53 let in imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, bodo nadomestilo lahko prejemali v trajanju 19 mesecev, zavarovanci, ki so starejši od 58 let in imajo več kot 28 let zavarovalne dobe, pa bodo lahko prejemali nadomestilo 25 mesecev. Novost je tudi, da denarnega nadomestila ne bodo mogli več prejemati zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno in starostno upokojitev. Tudi ta sprememba bo začela veljati šele 27. marca.

Konec junija, natančneje 27. junija, se bodo ukinile tudi finančne sankcije za osebe, ki se po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v treh dneh ne prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve. Po veljavni ureditvi se namreč v tem primeru denarno nadomestilo namesto v višini 80 odstotkov povprečja plač odmeri le v višini 60 odstotkov. Postopno sankcioniranje (izbris iz evidence brezposelnih po drugi kršitvi) je kot do zdaj predvideno za lažje kršitve. Ob težji kršitvi, kot je odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonitev ustrezne zaposlitve, pa bo brezposelni iz evidence izločen še vedno že po prvi taki kršitvi. V tem primeru se bo lahko prejemniku denarno nadomestilo znižalo tudi pod višino minimalnega denarnega nadomestila, vendar le za dva meseca po storjeni kršitvi in ne več trajno.

Konec aprila (27. aprila) novosti čakajo tudi tuje državljane. Za učinkovitejšo vključevanje brezposelnih tujcev iz tretjih držav na trg dela je predvidena uvedba zahteve po osnovnem znanju slovenskega jezika (raven A1). Ta pogoj bodo morali izpolnjevati vsi, ki se bodo želeli vpisati v evidenco brezposelnih. Brezposelni državljani EU, Švice in držav Evropskega gospodarskega prostora se bodo morali v okviru aktivnega iskanja zaposlitve vključiti v tečaj in narediti izpit iz osnovnega znanja slovenskega jezika.

Veljajo pa že spremembe pri omejitvah začasnega in občasnega dela upokojencev. Upokojencem se po novem omogoča opravljanje dela tudi do 90 ur na mesec, vendar največ tri mesece v koledarskem letu ob tem, da letno število ur opravljenega začasnega ali občasnega dela ostaja nespremenjeno, torej 720 ur.

image
Ciril Horjak

Novosti tudi za starše, večina šele čez leto dni

Čeprav je novela zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih začela veljati s 1. januarjem, bo na nekatere novosti treba počakati do drugega leta. Šele prihodnje leto se bo namreč zvišala pomoč ob rojstvu otroka s sedanjih 286 na 350 evrov. Prav tako šele prihodnje leto se bo zvišalo tudi najnižje materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, in sicer s sedanjih 331,3 evra (256 neto) na 547,32 evra bruto oziroma 402,18 evra neto. Na isti znesek se bo s 1. januarjem 2021 zvišal tudi starševski dodatek, ki pripada staršem, kadar niso upravičeni do materinskega, očetovskega oziroma starševskega nadomestila, ker niso zavarovani za starševsko varstvo. Najpogosteje gre za študentske družine in brezposelne starše.

Novost, ki velja že letos, pa je za deset dni daljši očetovski dopust ob rojstvu dvojčkov. Enako velja ob posvojitvi različno starih otrok do konca prvega razreda osnovne šole. Do 30 dni starševskega dopusta so po novem upravičeni tudi rejniki, kadar je v rejniško družino nameščen otrok, ki še ni zaključil prvega razreda osnovne šole. Prav tako z letošnjim letom že velja, da se materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo ter nadomestilo v času odmora za dojenje ne bodo več usklajevala.

Anketa

Ali prebirate horoskop?

Sudoku