Spomladanska utrujenost: Prehodi med letnimi časi obremenjujejo organizem

Urška Kereži, 1.4.2020
Shutterstock

Spomladanski žarki poskrbijo za dobro razpoloženje. Ko le ne bi občutili spomladanske utrujenosti. Vsaka druga oseba ima zaradi nje manj elana - počutje je mlahavo, zehamo brez prestanka in se le s težavo koncentriramo. Kdo je kriv za to? Vreme? Hormoni? Pomanjkanje železa?

Ob prehodu iz mrzlih mesecev v tople postanemo še posebno dovzetni in občutljivi za vremenske spremembe. Mučijo nas utrujenost, brezvoljnost, pomanjkanje apetita, nespečnost, izguba smisla za humor, nihanje razpoloženja. Antropologi domnevajo, da smo tako imenovano spomladansko utrujenost razvili z evolucijo. Pračlovek je pozimi namreč miroval, skorajda hiberniral, spomladi pa je začel loviti, nabirati in ustvarjati. Zaradi nenadne povečane aktivnosti je porabil več energije, kar je telo pošteno presenetilo in utrudilo. Izraz spomladanska utrujenost so po mnenju zgodovinarjev vendarle skovali kolonialisti, da bi opisali občutke šibkosti, utrujenosti in razdražljivosti, ki so bili najverjetneje posledica dolge zime brez svežega sadja in zelenjave oziroma pomanjkanja vitaminov.

Spet ti znaki!

Prehodi med letnimi časi, kot rečeno, obremenjujejo organizem, saj se mora nenadoma prilagoditi spremembam v okolju. Za večino je to sicer povsem preprosto in jih zlahka premagajo, občutljivim za vremenske spremembe in vsem, ki se spopadajo z motnjami razpoloženja, pa prilagajanje prinese različne tegobe. Najpreprostejša razlaga za spomladansko utrujenost je neravnovesje v telesu. Pozimi naš imunski sistem zaradi vitaminsko revne hrane ter pomanjkanja sončne svetlobe in telesne aktivnosti, kot rečeno, oslabi, presnova se upočasni, hranilne snovi se težje absorbirajo in raven melatonina ali spalnega hormona je zaradi daljših noči višja. Toplejše vreme pa nam spet razširi žile, pospešita se pretok krvi in metabolizem, zato organizem potrebuje veliko energije, kar ga utrudi. Dnevi se daljšajo, zaznavamo več svetlobe in posebno središče v očesu možganom sporoča, naj proizvodnjo melatonina zmanjšajo, saj želimo biti budni. Ker spimo manj, pa smo vsaj nekaj časa podnevi strašno zaspani. Splošno znano je tudi, da se ravnovesje hormonov v telesu in dovzetnost za bolezni spreminja z letnimi časi. Tako na primer dermatologi spomladi opažajo več primerov dermatitisa ter alergij in porodničarji poročajo o višjem številu nenačrtovanih nosečnosti.

Nekaj dejstev
- Epidemiološke študije kažejo, da je pomladna utrujenost najpogostejša vrsta utrujenosti, nad katero se pritožujemo ljudje.
- Bolj prizadene že sicer občutljive za vremenske spremembe, saj se njihov organizem slabše prilagaja zlasti ciklonskim tokovom z nizkim atmosferskim tlakom in južnimi vetrovi.
- Pogostejša je med ženskami kot moškimi.
- Nad splošnim slabim počutjem se pritožuje več kot 20 odstotkov ljudi, po nekaterih ocenah pa za pomladno utrujenostjo trpi kar vsaka druga oseba.
- Številne pestijo težave s krvnim obtokom, nelagodje, pogosta nihanja razpoloženja, nespečnost, brezvoljnost, slaba delovna storilnost, okužbe in bledica.

Je za vse krivo vreme?

Ker smo večji del zime preživeli v zaprtih prostorih, je telo prejelo premalo kisika in ves čas zehamo, organi delujejo počasneje, pojavijo se motnje krvnega obtoka, upad zmogljivosti, glavoboli. Že pogovorno muhast april pa položaj komaj kaj izboljša, saj od ožilja zahteva neprestano prilagajanje, pri nižjih temperaturah krčenje, pri višjih razširjanje. Če se telo ne prilagodi dovolj hitro, krvni obtok dobesedno ponori in pojavita se vrtoglavica in oslabljenost. Ko se spomladi dan podaljša in je več sončnih dni, se spremenita še bioritem in presnova.

Moč hormonov

Hormoni uravnavajo vse pomembne telesne procese, od spanja, presnove, dobrega počutja, vneme, lakote, žeje do razmnoževanja in rasti. Ob daljših dneh in intenzivni svetlobi tako s polno močjo začnejo delovati ščitnica, epifiza in nadledvična žleza, zato hormone ustvarjajo hitreje in v večji meri, z njihovo pomočjo pa telo začne notranje spomladansko čiščenje - pospešeno tvori nove celice, krepi odpornost, otroci in mladostniki pa hitreje rastejo.

image
Profimedia

Največji šok prinese pomlad zlasti dvema hormonoma: hormonu dobre volje ali hormonu sreče, serotoninu, ter hormonu spanja ali melatoninu. Prvi med drugim posega v naš ritem bedenja in spanja, skrbi za dobro počutje in zadovoljstvo, povečuje elan in v možganih nastaja iz triptofana, ko je svetlo. V temi in ponoči pa telo serotonin pretvori v melatonin, ki krmili dnevno-nočni ritem številnih telesnih funkcij in pripomore k spancu. Telo se mora na večjo proizvodnjo serotonina pri daljši dnevni svetlobi in več sonca ter hkratno zmanjševanje tvorjenja melatonina tako šele privaditi in posledično v pomlad pač ne vstopimo tako hitro, kot bi si morda želeli. Če notranji motor pojenjuje, spustite nogo s pedala in si privoščite predah, dokler se znova ne naravna vaša notranja ura. Po študiji, opravljeni na Washington Georgetown University, imajo ljudje, ki trpijo zaradi spomladanske utrujenosti, pogosto nizko raven serotonina in nikar ne mislite, da to ni mogoče, če uživate veliko mesa. Beljakovinsko bogata hrana sicer vsebuje veliko triptofana, vendar drugi sestavni deli ovirajo njegov pretok v možgane in raven hormona pogosto celo upade. Pomagate si lahko s trikom, ki se skriva v ogljikovih hidratih, kajti ti ustvarjajo pogoj za optimalen transport triptofana v možgane. Da bi serotonin lahko prišel do tja, kjer poskrbi za dobro razpoloženje, mora biti namreč krvni sladkor povišan.

Včasih se telesu ta daljša in bolj zdrava pot vendarle zdi predolga in polasti se nas volčja lakota po čokoladi ali sladkarijah, po katerih krvni sladkor bliskovito naraste in inzulin triptofanu omogoči prosto pot neposredno v možgane. Podobno deluje kofein, medtem ko alkohol upočasnjuje razgradnjo. V mnogih priročnikih sicer beremo, da so v nekaterih živilih, kot so banane, ananas, papaja, avokado, fige, datlji, grozdje, jabolka, slive, orehi, paradižnik, sledi seratonina že kar prisotne. To bi bilo res čudovito, a na žalost ni tako.

Več energije

Železo je element v sledovih, ki poskrbi, da je približno pet milijard celic v našem telesu preskrbljenih s kisikom. Ker so nenehno dejavne, potrebujejo seveda veliko energije, saj je vsaka celica tovarna, ki ob pomoči kisika proizvaja energijo. Rdeče krvničke s hemoglobinom prenašajo kisik do vseh delov telesa, njegovo jedro pa je železo, ki veže kisik. Tega iz telesa izločamo z znojem, blatom, urinom in krvjo (med menstruacijo), pomanjkanje pa občutimo kot kronično utrujenost, izčrpanost, bledico, nagnjenost k okužbam in/ali slabokrvnost. Da bi to preprečili, jejte meso, klobase, polnovredni kruh, stročnice, školjke, fige in koščičasto sadje. Dodatno pa telo podprite še z zalogami magnezija, selena, cinka, kalcija in kalija ter vitaminov B, C in E iz polnozrnatega žita, pšeničnih kalčkov, sira, skute, rjavega riža, krompirja, testenin, sadja in zelenjave ter pivskega kvasa. Težave so običajno prehodne, a če trajajo dlje, lahko opozarjajo na začetek depresije, zato je še posebno pomembno, da prepoznamo prve znake in se na spremembe primerno in pravočasno odzovemo. Vsekakor ničesar ne počnimo na silo. Treba si je vzeti čas in težavo odpravljati s čim več miru.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku