Spominčica: Kot družba moramo biti bolj solidarni in odprti na področju demence

L.P.L., P.K., 20.9.2019

Tveganje za demenco prične naraščati po 60. letu starosti. Ozaveščenost ljudi o oblikah Alzheimerjeve bolezni, med katere sodi tudi demenca, je v razvitih družbah že vse večja, ugotavljajo v združenju Spominčica, ki nudi pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem.

V Sloveniji natančnega števila oseb z demenco ne poznamo, saj ne vodimo registra števila oseb z demenco. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v našem prostoru 19.937 oseb prejema zdravilo za Alzheimerjevo bolezen. V Strategiji obvladovanja demence se ocenjuje, da v Sloveniji živi več kot 32 tisoč ljudi z demenco, saj veliko ljudi še vedno ne dobi diagnoze. Za vsako osebo z demenco pa v povprečju skrbijo tri osebe. Družine so poleg vseh drugih tudi v velikih finančnih težavah, saj sami vsega bremena stroškov ne zmorejo nositi, pogosto pa zbolevajo sami, ugotavljajo v združenju Spominčica - Alzheimer Slovenija.

Po napovedih se bo v naslednjih 20 letih število ljudi z demenco podvojilo. Prav tako je demenca med 10. najpogostejšimi vzroki smrti in najpogostejši vzrok smrti pri starejših od 65 let.

Geslo letošnjega svetovne dne Alzheimerjeve bolezni, ki ga obeležujemo 21. septembra, je Spregovorimo o demenci!

Najpomembnejši sta preventiva in zgodnja diagnoza

Glede na pretekla leta so ljudje bolje ozaveščeni o demenci, vseeno pa še ne dovolj, ugotavljajo pri Spominčici. "Demenca je še vedno povsod močno stigmatizirana. "Težave s spominom, orientacijo in sporazumevanjem niso del običajnega staranja, pač pa posledica bolezni možganov. Ozaveščanje prispeva k temu, da ljudje vedo kam se lahko obrnejo po informacije in pomoč. Ljudje gredo čim prej najprej do osebnega zdravnika nato specialista (nevrologa ali psihiatra) in pravočasno dobijo diagnozo," pravijo v združenju.

image
Preventivno proti demenci lahko delujemo najbolj učinkovito med 50. in 65. letom starosti.

Pravočasna diagnoza je pomembna, da se predpiše ustrezno zdravljenje in se hkrati začne urejati nadaljnje življenje z demenco. Oseba lahko pove in uveljavi svoje želje, dokler še to lahko stori sama, družina se izobrazi o bolezni, skrbi za bolnika in tudi o tem kako poskrbeti za uveljavljanje pravic. Pomembno je, da svojci in človek z demenco dobi čim vem informacij in se poveže z drugimi ljudmi, ki imajo podobne izkušnje. Zelo pomembna je postdiagnostična podpora, ki jo izvaja tudi Spominčica, saj se na tak način svojci bolje znajdejo pri oskrbi. Demenca je bolezen, ki traja dolgo časa, v povprečju 10 do 15 let, zato se svojci spopadajo s hudimi stiskami in izčrpanostjo. Pri tem je pomembno, da vedo, da niso sami.

V združenju se trudijo z ozaveščanjem javnosti in nudenjem pomoči tako svojcem kot osebam z demenco. V okviru Spominčice potekajo skupine za samopomoč. "Dvakrat letno (spomladi in jeseni) pripravljamo sklop enajstih predavanj Ne pozabi me na katerih predavajo strokovnjaki iz Psihiatrične bolnišnice Ljubljana. Predavanja so namenjena svojcem oseb z demenco, družabnikom in vsem ostalim formalnim ter neformalnim oskrbovalcem," so povedali v združenju. Vsako leto septembra organizirajo Sprehod za spomin, kjer se z modrimi baloni sprehodijo od Moderne galerije do Mestne hiše in s tem širijo zavedanje o tem, da moramo o demenci govoriti.

Spominčica: "Področje demence bi bilo nujno sistemsko urediti s strani države"

V združenju pojasnjujejo, da svojci ne zmorejo sami nositi finančnega bremena, ki ga prinese bolezen, zato so prepričani, da bi to področje morala urediti država. "V zadnjem času smo skupaj s strokovnjaki s področje demence, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naredili kar velike premike. Izobraževali smo formalne in neformalne oskrbovalce in strokovne delavce zaposlene v domovih. V praksi smo ugotovili, da svojci za osebe z demenco najpogosteje iščejo nekoga, ki bi prišel k osebi z demenco za 2-3 ure in s tem svojcu omogočili, da gre v trgovino, na banko, k zdravniku ali po drugih nujnih opravkih," pravijo pri Spominčici.

Ugotavljajo, da svojci osebe z demenco ne morejo kar pustiti same doma. "Na podlagi te ugotovitve smo leta 2016 začeli razvijati družabništvo za osebe z demenco. Družabniki so usposobljeni prostovoljci, ki obiskuje osebo z demenco, z njo odigrajo družabno igro, skupaj kaj preberejo, gredo na sprehod ali se samo pogovarjajo – odvisno od tega, kaj oseba z demenco rada počne". Leta 2018 so opravili 360 obiskov družin. Menijo, da bi na tem področju s pomočjo države lahko še veliko izboljšali ter s tem zmanjšali izgorelost svojcev in osamljenost oseb z demenco. "Vsekakor pa je premalo tako domov za stare, premalo oddelkov za osebe z demenco in skupnostnih oblik pomoči. Standardi in normativi so prenizki. To je potrebno čim prej izboljšati," dodajajo v združenju Spominčica.

Priporočilo Spominčice
Preventivno proti demenci lahko delujemo najbolj učinkovito med 50. in 65. letom starosti. Največ lahko naredimo z zdravim življenjskim slogom. Fizična aktivnost, tudi že hoja, pomembno zmanjša tveganje za demenco za 40 odstotkov. Najbolj priporočljiv je t.i. mediteranski tip prehranjevanja. Kot dejavnik zaščite je tudi aktivno trajno izobraževanje ter široka socialna mreža. Svoje možgane lahko urimo z različnimi vajami za spomin in koncentracijo. Pomembno je predvsem, da smo vključeni v družbo, živimo čim manj stresno življenje oziroma se znamo sprostiti in da počnemo stvari, ki jih imamo radi. Za naštete dejavnosti tudi velja, da lahko tudi upočasnijo napredovanje prvih znakov kognitivnega upada.

Oboleli z demenco in svojci potrebujejo več podpore na področju bivanja in financ

Glede na to, da so domovi že sedaj prepolni in zasedeni, je ena od možnosti gradnja novih domov za stare, opozarjajo v združenju. "Menimo, da bi se moralo povečati število dnevnih oblik varstva in začasnih namestitev v domovih. Več podpore bi potrebovali tudi svojci, predvsem skupnostne oblike pomoči na domu in varstva, skupine za samopomoč in psihološko podporo. Lokalno okolje bi moralo predstavljati prostor, ki jim je prilagojen, kjer se ljudje z demenco počutijo varne, sprejete. S tem bi lahko ljudem omogočili, da ostanejo čim dlje doma in da gredo v dom šele ko ni več ostalih vrst pomoči. Tako bi lahko bila mesta na zaprtih oddelkih namenjena tistim, ki tja pridejo z odločbo sodišča. Pri razvijanju pomoči v lokalni skupnosti kot veliko prednost vidimo prostovoljce". Po ugotovitvah Spominčice bi morali več pozornosti posvečati paliativni oskrbi ljudi z demenco. "Pomembno pa sem nam zdi tudi nudenje informacij, ki jih iščejo tako svojci, osebe z demenco kot zaposleni na področju dela z ljudmi z demenco. Kot družba se moramo pripraviti, da postanemo bolj solidarni in odprti."

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku