Spomin na pisatelja: »Pot v Trento« Kajetana Koviča

Filip Matko Ficko, 7.11.2018
Robert Balen

Na današnji dan pred štirimi leti se je poslovil pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič, ki je v literaturo povabil tako odrasli kot tudi otroški svet. Spominjamo se ga po delih Moj prijatelj Piki Jakob, Maček Muri, Zmaj Direndaj, Pajacek in punčka, pa tudi po zbirki Pesmi štirih in romanu Pot v Trento.

Slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič, ki je umrl pred štirimi leti v svojem 83. letu, je bil član znamenite četverice s pesniško zbirko »Pesmi štirih« (Ciril Zlobec, Tone Pavček, Janez Menart, Kajetan Kovič).

image
Robert Balen

Napisal je tudi roman »Pot v Trento«, kjer opisuje doživljaje Franca M., svojega sorodnika iz Mote pri Radencih, ki je v času 1. svetovne vojne kot avstroogrski vojak »služil cesarju« na bojiščih v severni Italiji, v dolini Adiže (italijansko Adige) oziroma v okolici kraja Trento (Trident, Trient, Trentini).

Prav v minulih dneh je v medijih zelo odmeval fašistični in protifašistični pohod v Trstu, ko so v Italiji praznovali konec 1. svetovne vojne, ki je bila pravzaprav njihov poraz. So namreč bili na strani centralnih sil ter se leta 1915 pridružili antanti in se sedaj proglašajo za zmagovalce, kar so ponovili tudi v času 2. svetovne vojne.

Toda vrnimo se raje h knjigi. Svoj roman Kajetan Kovič pričenja z besedami: »V dolini Adiže je rdeče žarelo listje oktobrskih vinogradov. Bil je dan kot z razglednice ali iz albuma. Tudi lokalni vlak, ki je vozil iz Trenta v Verono, je bil bolj prikazen iz tehničnega muzeja kot zgled sodobnega prevoznega sredstva…«. Tako lahko v romanu spoznamo čas bojev slovenskih fantov v cesarskih polkih od Galicije in Karpatov prek Doberdoba do Tirolske in reke Piave v severni Italiji, posredno tudi na Soški fronti. A kot se je življenje junaka romana pričelo v Moti, se je tam tudi zaključilo, vendar veliko let po 1. svetovni moriji, toda spomin na vojne čase v njem ni nikoli zamrl.

image
Filip Matko Ficko Roman Kajetana Koviča »Pot v Trento«.

Takratnih časov se lahko spomnimo tudi ob spominskem obeležju 59 padlim faranom nekdanje kapelske fare (danes Občina Radenci) pri cerkvi svete Marije Magdalene na Kapelskem vrhu. Književnik Kajetan Kovič pa ima spominsko obeležje ter svoje zadnje počivališče na pokopališču v Gornji Radgoni ob svoji materi in očetu (Berta in Ivan Kovič), ki se mu je letos maja pridružila tudi žena Nuša.

Kajetan Kovič
Rodil se je 21. oktobra 1931 v Mariboru. Diplomiral je iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se po končanem študiju zaposlil kot novinar, kasneje je bil dolga leta urednik pri DZS. Kot pesnik se je prvič širšemu prostoru predstavil skozi intimizem ob Tonetu Pavčku, Janezu Menartu in Cirilu Zlobcu v zbirki Pesmi štirih, ki je izšla leta 1953 in jo danes uvrščamo med osrednje knjižne izdaje druge polovice 20. stoletja. Zbirka je ob 70. letnici dočakala že sedmi ponatis. Poleg nje se danes med njegove največje prodajne uspešnice uvrščajo številne otroške knjige, Maček Muri, Moj prijatelj Piki Jakob, Zlata ladja, Kako se vrtijo ure? ter Pajacek in punčka. Pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič je za svoj opus prejel številne nagrade in priznanja, od Prešernove do Sovretove nagrade, bil je tudi redni član SAZU.
image
Filip Matko Ficko Pesniška zbirka »Pesmi štirih«.
image
Filip Matko Ficko Grob Kajetana Koviča v Gornji Radgoni.
Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku