Spektakularno barviti poganjki robide

Meta Šepic, 11.11.2018
Meta Šepic

Spektakularno barvitost poganjkov robide pokažejo že pozno poleti, ko na njih dozorevajo rdeči, modri ali črni plodovi. Poleg barvitih poganjkov, trnov in plodov so jeseni pogosto intenzivno obarvani tudi njihovi listi.

Še posebej so obarvanja izrazita na soncu izpostavljenih legah in suhih, s hranili skromnih rastiščih, kot so kamnita pobočja kraških tal. Robide niso prav nič izbirčne glede rastišča. Zarastejo se kjerkoli. Z lahkoto se zasejejo, saj njihova semena raznašajo ptiči, ki se prehranjujejo s plodovi. Širijo se tudi s koreninskimi in nadzemnimi poganjki, ki se zlahka ukoreninijo povsod, kjer se dotaknejo tal.

image
Meta Šepic R. cockburianus na desni z drugimi grmovnicami in travami ustvarja barvito zimsko sliko.

Robide (Rubus) uvrščamo v družino rožnic, poleg rodu šipkov še en obsežen botanični rod. Število vrst niha med 250 in 700, med sabo se izredno rade križajo. Med njimi so tako zimzelene kot listopadne vrste, povečini trnati grmi in vzpenjavke, ki jih najdemo povsod po svetu. V Sloveniji je okoli 28 vrst, povečini preraščajo gozdne obronke, žive meje, zasejejo se med vrtne grmovnice in hitro prekrijejo nevzdrževane javne zelene površine. V gozdu se zarastejo na posekah, kjer je dovolj sonca.

image
Meta Šepic Rubus biflorus z belimi poganjki.
image
Meta Šepic Posebnost R. phoenicolasus so tudi dekorativni cvetni popki.

Imajo močne enoletne poganjke, ki v enem letu zrastejo do svoje končne višine. V drugem letu se na poganjkih pojavijo cvetovi, ki so največkrat beli, lahko so tudi rožnati ali lila. Iz cvetov se razvijejo plodovi, ki so lahko rumeni, rdeči ali modri, pri večini vrst robid so zreli plodovi črne barve.

image
Meta Šepic Rubus fruticosus, obložena s črnimi plodovi.
image
Meta Šepic Zelo lepa, sivolistna robida s sortnim imenom Silver Fern.
image
Meta Šepic Robida Silver Fern od daleč, kjer se vidi njena oblika rasti.

Njihovi iz tri do sedem lističev sestavljeni listi so na spodnji strani pogosto beli in trnati. Nekatere vrste imajo izrazito jesensko barvo v rdečkastih odtenkih, mnogo pa jih ostane zelenih tudi čez zimo.

Rubus cockburianus: vrsta robide, ki izvira iz Kitajske in je med vsemi najbolj prepoznavna okrasna robida. Njeni mladi poganki so prevlečeni z belim poprhom, krasijo jih rdeče dlačice. Raste pokončno, do 2,5 m v višino. Cveti rožnato in ima užitne črne plodove, ki niso preveč okusni. Osnovna barva listov je zelena. Med okrasnimi sortami so variacije z rumenim listjem in poleglo razrastjo.
Rubus biflorus: vrsta izvira iz Himalaje, Kitajska. Zraste do 3 m v višino. Ima atraktivne bele poganjke z izrazitimi belimi trni, na katerih zacvetijo beli cvetovi in za njimi rumeni plodovi. Predvsem jo sadimo za zimski okras. Poleg pokončnih so na voljo tudi prekrovne sorte.
Rubus thibetanus Silver Fern: listopadna vrsta robide z zanimivimi, praproti podobnimi listi. Izvira iz zahodne Kitajske, cveti belo in ima črne plodove. Zraste do 2,5 m v višino. Poganjki so široko razvejeni in se na koncih upogibajo proti tlom. Spodnja stran listov je bela. Pri sorti Silver Fern so listi svetlo sivi, cvetovi in dlačice na poganjkih pa vijolični.
Rubus phoenicolasius: poganjki so poraščeni z rdečimi trni in dlačicami, zaradi katerih je rastlina dobila ime: Phoenicus v latinščini pomeni rdeč. V višino zraste med 1 in 2,5 m, plodovi so drobni, svetlo rdeči in zelo okusni. V naravi jo najdemo v Koreji, na Japonskem in na Kitajskem, pri nas se divje razrašča v gozdovih na Pohorju in drugje po Sloveniji.
Rubus pentalobus Betty Ashburner: izjemna prekrovna vrta robide, ki gosto in hitro preraste brežine, škarpe in betonske ograje. Ima petkrpate manjše liste, ki se v hladnih jesenskih dneh obarvajo škrlatno rdeče. V milejših razmerah ostane rastlina zimzelena. Odlikujejo jo tudi slastni rumenooranžni plodovi, ki teknejo pticam – če kaj ostane, tudi ljudem. Na trgu sta tudi sorti Golden Quilt z zlato rumenimi listi in Sonia's Parasol z belozelenimi listi.
Rubus fruticosus: robida, po izvoru iz Evrope, katere sorte v vrtovih gojimo predvsem zaradi okusnih plodov, ima vsekakor tudi svojo okrasno noto. Sorta Loch Ness je breztrnata, gosto raščava, do 2,5 m visoka rastlina, ki nosi velike, okusne črne plodove. Njene poganjke lahko ob opori gojimo v obliki harfe ali pahljače, s čimer ji dodamo zimsko okrasno vrednost.
Zanimive vrste in sorte
image
Meta Šepic Rubus Betty Ashburner je robida s plazečimi poganjki in zato dobra prekrovna rastlina.
image
Profimedia Rubus cockburnianus Goldenvale ima poleg sivkastih poganjkov za povrh rumenkasto obravano listje.
image
Profimedia Dekorativni belkasti poganjki Rubus thibetanus.
image
Profimedia Zelo zanimiva kombinacija, ki ustvarja lep zimski kontrast, je belostebelna robida podsajena s črno kačjo brado, Ophiopogon planiscapus 'Nigrescens'.

Članek je bil objavljen v novi številki revije ROŽE IN VRT.

Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku