Sončki na Zadeli in Ojstrem hribu

Sonja Zalar Bizjak, 14.9.2018
Tatjana Rodošek

Pot smo pričeli v zaselku Pikovnik, se povzpeli na Zadelo, kjer zaradi gozda ni razgleda, prečili še Ojstri hrib in se po cesti, ki vodi iz Sv. Vida spustili v Župeno.

Kdor ravno ni doma izpod teh dveh vrhov, se bo vprašal, kje pa sta. Kdor jih želi obiskati, se mora peljati iz Rakitne po asfaltni cesti proti Cerknici in izstopiti v malem zaselku Pikovnik na sedlu, kjer se cesta prevesi proti Begunjam pri Cerknici.

image
Tatjana Rodošek Na poseki pod vrhom Zadele smo občudovali jutranje meglice.

Greben Zadele in Ojstrega hriba se nad sedlom širi v smeri proti jugovzhodu in je z višinami okoli 950 metrov tudi razvodnica. Vode se na severni strani stekajo v Zalo, na jugu pa v Cerkniščico.

image
Tatjana Rodošek Dobro razpoloženi Sončki so prisluhnili vodnici.
image
Tatjana Rodošek Vrh Zadele, 959 metrov, najvišja točka našega pohoda.

Sončki smo se odločili za to pot, ker vremenska napoved ni bila najbolj ugodna, pa še poletni čas z vročimi dnevi ni bil primeren za utrjevanje kondicije. Pot smo pričeli v zaselku Pikovnik, se povzpeli na Zadelo, kjer zaradi gozda ni razgleda, prečili še Ojstri hrib in se po cesti, ki vodi iz Sv. Vida spustili v Župeno. V sosednjem zaselku Beč smo krenili na makadamsko gozdno cesto in se začeli spuščati proti Peklu pri Borovnici. Pot nam je hitro minevala, saj smo si po dvomesečni ločitvi imeli dosti za povedat.

image
Tatjana Rodošek Cesta od Sv. Vida do Župena je v fazi obnove. »Ali delajo avtocesto?« smo se spraševali.
image
Tatjana Rodošek Pogovor o Krimski jami je zresnil naše obraze.

Pri odcepu za Krimsko jamo smo se spomnili na medvojne dogodke, ki so za večno zaznamovali to kraško brezno. Od vrha Strmca smo sledili gozdni poti na zahodni strani grebena nad Koželjskim grabnom, ki nas je pripeljala pod Železnik Hrib je dobil ime po boksitni rudi z večjo količino železa, ki so jo v preteklosti celo talili.

image
Tatjana Rodošek Je pa težak tale boksit! Seveda, saj vsebuje poleg aluminija tudi precej železa.

Od tam je sledil le še krajši spust po grapastem kolovozu in že smo zagledali avtobus, ki nas je čakal ob cesti pod Pristavo, med Ohonico in gostiščem v Peklu.

image
Tatjana Rodošek Pred koncem poti pa še manjša ovira.

Tako blizu Vrhnike, pa tako neznano! Primerno za oblačne dni, ko ni razgledov, hoje je pa dovolj.

Anketa

Ali ste se letos že osvežili v morju?

Sudoku