Smo z leti bolj ali manj srečni?

Urška Kereži, 1.4.2020
Canstockphoto

Čeprav izgubljamo dragocene lastnosti, kot so vitalnost, mentalna bistrost in videz, pridobimo to, po čemer večina hrepeni vse življenje - srečo.

Smo srečnejši pri 20 ali 80 letih, so enkrat za vselej hoteli izvedeti avtorji raziskave na univerzi v Chicagu. Vse preveč ljudi se namreč že v zgodnjih srednjih letih obremenjuje, kaj bo prineslo življenje, zato se starosti tudi nihče ne veseli. V najboljšem primeru jo, kot Maurice Chevalier, sprejemajo z vdanim obžalovanjem: "Starost niti ni tako slaba, če pomisliš na alternativo." Vendar vzorec 1,7 milijona ljudi iz 166 držav kaže, da nas občutek sreče v življenju spremlja razmeroma stabilno, najbolj zadovoljni starejši pa so tisti socialno dejavnejši, kar je v nasprotju z vsemi stereotipi o nedružabnih starčkih.

Glavni dejavniki sreče
- spol,
- osebnost,
- zunanje okoliščine in
- starost.

Rušenje stereotipov

Po mnenju raziskovalcev je študija pomembna predvsem zato, ker spreminja zakoreninjeno prepričanje, da so mlada leta najboljša in da starost - z otrdelimi sklepi, mlahavimi mišicami ter pojemajočim vidom in sluhom - ni prav nič prijetna ali vznemirljiva. Raziskovalci pravijo, da je sicer določena stopnja otožnosti in stiske neizbežna, kar je povezano predvsem z zdravstvenimi težavami ter umiranjem ljubljenih oseb. Kljub temu pa veljajo starejši za srečnejše od mladih. Zakaj? Razlogov je več: po navadi so bolj zadovoljni s tistim, kar imajo. Delno zato, ker lažje znižajo pričakovanja, se sprijaznijo s preteklim življenjem in cenijo vse, kar so dosegli. Prav tako niso obremenjeni z delom in drugimi obveznostmi kot mladi. In čeprav se je intenzivnost sreče med raziskavo pri vseh nekoliko spreminjala, so bila nihanja povezana predvsem s spremembami ekonomskega statusa. Kljub temu so bili starejši v vseh fazah najsrečnejši.

Bogatejši ljudje so srečnejši od revnih, vendar v kolikšni meri?

Kaj nas osrečuje

Raziskava je pokazala še, da verjetnost za srečo povprečno narašča za pet odstotkov na vsakih deset let. Življenje očitno le ni dolg, počasen sestop z obsijanih višav proti dolini smrti. Bolj je podobno črki U. Na začetku odraslega življenja smo namreč na splošno precej veseli, a gredo od zrele mladosti proti srednjim letom zadeve na slabše, dokler ne dosežejo najnižje točke v splošno znani krizi srednjih let. Ta del bolj ali manj vsi poznamo, presenečenje se zgodi po tem. Čeprav ljudje, ki se približujejo starosti, izgubljajo dragocene lastnosti, kot so vitalnost, mentalna bistrost in videz, pridobijo to, po čemer hrepeni večina - srečo.

In videti je, da so glavni dejavniki zanjo predvsem štirje: spol, osebnost, zunanje okoliščine ter starost. Ženske so na splošno rahlo srečnejše od moških, vendar tudi dovzetnejše za tesnobo, ki jo na določeni točki življenja doživlja kar petina oziroma četrtina, v primerjavi s približno desetino moških.

image
Profimedia

Dno je pri 46 letih

Tudi vpliv okoliščin ni zanemarljiv, saj veliko stvari, na katere nimamo vedno vpliva, razburka naša čustva, od odnosov, izobrazbe do prihodka ter zdravja. In če zakonski stan ter otroci v določeni meri povzdignejo naš občutek zadovoljstva, nas po drugi nezaposlenost močneje zamori. Izobraženi pa naj bi bili v prednosti pred neizobraženimi, a le do upoštevanja prihodka. Drugače povedano - izobrazba ljudi osrečuje, ker jih bogati, saj so bogati srečnejši od revnih, vendar je vprašljivo, v kolikšni meri.

Na koncu pride še starost. Le vprašajte 30- in 70-letnika, kdo je verjetno srečnejši - oba bosta pokazali na prvega. Sklepala bosta namreč iz starega konvencionalenega pogleda o prevladujoči podobi poteka življenja, ki je nastala v 16. in 17. stoletju. Tako imenovanih "sedem starostnih obdobij človeka" naj bi bilo skoraj brez izjeme zasnovanih kot vzpon fizične moči ter zadovoljstva do srednjih let, ki mu sledi neizbežen korenit upad proti grobu. A če 30- in 70- letnika vprašate še, kako ocenjujeta svoje počutje, bo zadnji v resnici srečnejši. Čeprav je dejstvo, da smo najmanj srečni med štiridesetim in zgodnjim obdobjem petdesetih let, v globalnem povprečju pa dno doživimo pri 46 letih, po katerem lahko gre vse spet le še navzgor.

Užitek in sreča upadeta v srednjih letih in se nato dvigneta; stres narašča v zgodnjih dvajsetih in potem močno upade. Zaskrbljenost je najvišja v srednjih letih in potem močno upade. Jeza postopoma upada skozi življenje. Žalost počasi narašča v srednjih letih in potem upade.

Uživalci preostanka življenja

Raziskave kažejo, da se ljudje v različnih starostnih obdobjih obnašajo različno. Starejši ljudje imajo manj težav in se konfliktov lotevajo z boljšimi rešitvami, boljši so pri nadzorovanju čustev, sprejemanju nesreče, manj so nagnjeni k jezi. V neki raziskavi so sodelujoče tako na primer prosili, naj poslušajo posnetke, v katerih naj bi o njih govorili omalovažujoče trditve. Zaradi katerih so bili starejši in mlajši sicer tudi podobno prizadeti, vendar so bili prvi manj jezni in so se z njimi tudi manj poistovetili.

Zato obstaja več teorij. Nekateri psihologi govorijo o enkratni človekovi sposobnosti, da spozna svojo smrtnost in opazuje lastna časovna obzorja. Ker se starejši zavedajo, da so bližje smrti, bolj uživajo v življenju ter se osredotočajo na stvari, ki so pomembne, na primer na čustva namesto na časovno oddaljene cilje.

Sprejemanje

Obstajajo tudi druge razlage. Mogoče ljudje sprejmejo svojo moč s slabostmi vred, prenehajo upati, da bodo postali izvršni direktorji ali da bodo njihove slike visele v narodni galeriji. Kako prijazen je dan, je zapisal denimo ameriški filozof William James, ko si prenehaš prizadevati, da bi ostal mlad - ali vitek.

Karkoli že povzroča krivuljo sreče, deluje širše kot le na čustva, saj smo zaradi srečnosti tudi bolj zdravi. V eni od raziskav so znanstveniki tako opazovali raven stresa v skupini prostovoljcev, ki jim je vodja povzročil majhne rane. Pri tistih, ki so doživeli najmanjši stres, so se rane zacelile dvakrat hitreje kot pri tistih, ki so doživeli največjega. V neki drugi študiji pa so testirance okužili s prehladom in virusi gripe. Ugotovili so, da je bila pri srečnejših manjša možnost, da se okužijo, ali so imeli blažje simptome bolezni. In čeprav so torej starejši po navadi manj zdravi od mlajših, jim lahko njihova veselost pomaga pri preprečevanju obolevanja.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku