Slovenski izdelki za pomoč pri demenci: Prek igre do boljšega spomina

P.K., 21.9.2019
Petra Košič

V Domu starejših občanov Ljubljana Šiška imajo stanovalci ob ponedeljkih treninge spomina, ki potekajo v skupnem prostoru in pod nadzorom delovnega terapevta. V sklopu delovne terapije, s katero starejši ohranjajo kognitivne in motorične sposobnosti ter krepijo svojo koncentracijo, so testno uporabili naravne pripomočke za pomoč pri demenci, ki jih izdeluje slovensko podjetje Silway.

Pri delovni terapiji v domu izvajajo različne psihične in fizične aktivnosti, ki pripomorejo k izboljšanju in ohranjanju sposobnosti stanovalcev. Glavna naloga delavnih terapevtov v domovih za starejše je, da skrbijo, da stanovalci ostanejo čim dlje časa aktivni. "Pomagamo jim pri tem, da čim dlje lahko skrbijo sami zase. Torej, da se znajo sami obleči in sleči, iti na sprehod, jesti in podobno. Tudi pri okrevanju pri poškodbi jih naučimo pravilnega oblačenja, hranjena in zapenjanja gumbov levico, če je desnica prizadeta. Skratka, učimo jih, da so v vsakdanjem življenju čimbolj samostojni do njihove mere zmogljivosti," pravi Geni Kržič, delovna terapevtka iz DSO Ljubljana Šiška.

Bistveno pri starejših stanovalcih je, da jim z delovno terapijo pomagajo pri tem, da bi čim dlje ohranili svoje miselne in motorične sposobnosti. Zato imajo v Dom starejših občanov Ljubljana Šiška ob ponedeljkih rezerviran skupni prostor za aktivnosti, s katerimi stanovalci krepijo svoj spomin."S tem ohranjajo tiste sposobnosti, ki jih še imajo. S treningom spomina krepimo kognitivne sposobnosti, pa tudi kondicije in motorike," pove Kržičeva. Pripomočki, ki jih uporabljajo, morajo biti kakovostni in prilagojeni za uporabo starejših ljudi, pojasnjuje.

image
Petra Košič Prvi prototip, ki so ga testirali stanovalci v domu Ljubljana Šiška, so pripravili v Podjetniškem inkubatorju Kočevje.

Na enem od ponedeljkovih treningov so uporabljali stimulativne igre slovenskega podjetja Silway in iz lesenih ploščic z mehkimi oblogami sestavljali živali. "Prinesli smo sestavljanke, ki aktivirajo tudi otip. Na lesenih ploščicah smo za stimulacijo tipa uporabili različno blago. Pri motivu ribe je na dotik luskasto, pri medvedu je uporabljeno debelejše in mehko blago. Pri piščančku je rumene barve, pri psu otipajo koder. Gepard in zebra sta vizualno zanimiva," pravi direktorica in soustaviteljica podjetja Damjana Pangerčič.

image
Podjetje Silway V podjetju Silway razvijajo pripomočke za prosti čas in krepitev kognitivnih ter ostalih sposobnosti starejših in oseb z demenco.

V podjetju pod lastno blagovno znamko SilverWay razvijajo pripomočke za prosti čas in krepitev kognitivnih ter ostalih sposobnosti starejših in oseb z demenco, ki so namenjeni za domove in domačo uporabo. S tem želijo širiti zavedanje, da je potrebno na različne načine ostati aktiven vse življenje in razbiti tabuje, da se možgani v starosti upočasnijo. S primerno vadbo, mentalnimi in fizičnimi aktivnostmi ter nenehno stimulacijo lahko starejši podaljšujejo svoje obdobje samostojnosti oziroma vsaj delne samostojnosti, so vedrejši in kakovostno preživljajo svoj čas, so prepričani v podjetju, ki sodeluje z združenjem Spominčica - Alzheimer Slovenija. Za izdelavo namiznih iger in igrač za osebe z demenco je podjetje prejelo državna sredstva in podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj. Prvi prototip, ki so ga testirali stanovalci v domu Ljubljana Šiška, so pripravili v Podjetniškem inkubatorju Kočevje. "Sami smo poskrbeli za blago. Ugotovili smo, da je najprimernejši javorjev les, ki se ne ovija in nima preveč vzorcev. Starejše to lahko preveč moti. Želeli smo si dali naravni material, da je prijeten za otip," pojasnjuje Pangerčičeva.

image
Podjetje Silway S primerno vadbo, mentalnimi in fizičnimi aktivnostmi ter nenehno stimulacijo lahko starejši podaljšujejo svoje obdobje samostojnosti, so prepričani v podjetju.

Demence ne moremo preprečiti, z zdravim načinom življenja in preventivnimi ukrepi lahko njen potek upočasnimo

Ponedeljkovi skupinski treningi spomina v ljubljanskem domu v Šiški so poleg krepitve kognitivnih in motoričnih sposobnosti pomembni tudi s sociološkega vidika, pravi delovna terapevtka Geni Kržič. "Stanovalci si med seboj tudi pomagajo. Zanimivo je, kako je vedno najlažje rešiti nalogo pri sosedu. Kadar jim pripravim črke, iz katerih morajo sestaviti besedo, običajno sosedovo prej ugotovijo kot svojo. Ne vem, zakaj."

image
Petra Košič Pri miselnih igrah za krepitev spomina pri starejših je pomembno, da ima aktivnost različne stopnje zahtevnosti.
image
Petra Košič Ponedeljkovi skupinski treningi spomina v ljubljanskem domu v Šiški so poleg krepitve kognitivnih in motoričnih sposobnosti pomembni tudi s sociološkega vidika.

Pri miselnih igrah za krepitev spomina pri starejših je pomembno, da ima aktivnost različne stopnje zahtevnosti. "Štiri delna sestavljenka je za demenco zelo uporabna, šest je že kar težko," ugotavlja. Prav tako je pomembna velikost posameznih elementov igre, da ti niso premajhni, kot je večina iger za otroke, zato za starejše niso primerne. "Prsti starejših ljudi niso več tako spretni, njihov vid je slabši. Čeprav je spomin denimo krasna igra, so vsi elementi, ki so dostopni na slovenskem trgu, večinoma majhni in jih zato starejši težko primejo. Na temi izdelki sem čisto navdušena, ker so uporabili domači les in še kosmate so na dotik," pove.

Stanovalci se zelo radi učijo in ohranjajo svoje miselne sposobnosti skozi poznane reči, sploh tiste, s katerimi se lahko najbolj povežejo, kot so narava in živali. "Starejšim so živali zelo blizu, sploh imajo radi, kar je kosmato in mehko. Zato smo tudi v domu imeli že zajčka, tudi hrčka. Ena gospa je imela mačko, druga naša stanovalka zdaj hrani sosedove muce. Tudi psa smo imeli nekaj časa. Nekateri domovi prakticiramo obiske stanovalcev s kužki. Starejši, majhni otroci in živali so si na splošno zelo blizu," pravi Kržičeva.

21. septembra obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni
Mednarodna organizacija za Alzheimerjevo bolezen (ADI) je razglasila mesec september kot mesec intenzivnega osveščanja javnosti o Alzheimerjevi bolezni ter zmanjševanja stigme.
Alzheimerjeva bolezen predstavlja najbolj pogosto obliko demence, in sicer več kot dve tretjini oblik demenc. 
Demenca je ena izmed najbolj pogostih bolezenskih stanj možganov. Gre za sindrom oziroma skupek različnih simptomov, ki praviloma prizadenejo starejšo populacijo nad 65 let in se pojavijo kot posledica odmiranja ali okvare možganskih celic, ki so odgovorne za spomin, mišljenje, razumevanje, orientacijo ter sposobnosti za učenje, računanje in govornega izražanja.
V Sloveniji nimamo vzpostavljenega registra bolnikov z demenco in z njo povezanimi bolezni ter zaradi tega nimamo natančnih podatkov o razširjenosti Alzheimerjevi bolezni. Po ocenah Alzheimer Europe naj bi bilo leta 2012 v Sloveniji 32.000 bolnikov z demenco, v Evropi okrog 10,5 milijonov ter v svetu več kot 46,8 milijonov.
(Vir: NIJZ)
Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku