Slovenka v Švici: Njen najmlajši učenec je iz vrtca, najstarejši imel 80 let

Damijana Žišt, 21.10.2018
Osebni Arhiv

Anja Dobrovc je dobrih deset let učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, kamor je prišla iz Osnovne šole Nazarje: "Učimo se tudi o našem čebelarstvu in kranjski sivki, o potici in žlikrofih, o ličkanju in folklori".

Švica je domovina sira in čokolade, v kateri biva tudi okoli deset tisoč slovenskih državljanov, ki imajo možnost obiskovanja dopolnilnega pouka slovenščine, ki ga poučujejo dve učiteljici in učitelj. Med temi je 39-letna Anja Dobrovc, ki je tja prišla leta 2008 - kot učiteljica pouka slovenščine in kulture. Dobrovčeva stanuje v bližini Züricha, otroke in tudi odrasle poučuje v Baslu, Badnu, Liestalu in Bernu; vsa ta mesta so v nemško govorečem delu Švice.

Dobrovčeva ostaja povezana s Slovenijo tudi tako, da kupuje slovenske izdelke, bučno olje ne sme zmanjkati v njeni shrambi.

Obiskali smo jo v Baslu, Badnu in Bernu, kamor nas je povabila, da smo bili navzoči pri pouku. Spoznali smo, da je njeno delo zanimivo, pestro, a tudi naporno, saj so v enem razredu otroci različnih starosti, od treh let. Nekateri govorijo slovensko, drugi pa ne, zato si učiteljica pri pouku pomaga z nemščino in jih na ta način uči slovenskega jezika in kulture; trenutno poučuje 53 udeležencev. Dobrovčeva ostaja povezana s Slovenijo tudi tako, da kupuje slovenske izdelke, bučno olje ne sme zmanjkati v njeni shrambi. Švica je njena druga domovina, nam pove, v njej se zelo dobro počuti, "vendar pa moja prva ljubezen ostaja Slovenija".

Na življenjski prelomnici

Anja Dobrovc nam je povedala, da se je na razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za dopolnilni pouk slovenščine v Švici prijavila, ker je bila "na življenjski prelomnici", tedaj je bila namreč zaposlena v Osnovni šoli Nazarje v Savinjski dolini, kjer je tudi doma. "Po študiju v Ljubljani sem se vrnila nazaj v Nazarje in po treh leti sem čutila, da je čas za nekaj novega, za nov izziv. Vedno sem rada potovala in si tudi želela izkusiti, kako je v tujini. Ko se je pokazala priložnost, sem se prijavila na razpis za učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine v Švici in bila izbrana. To me je osrečilo, čeprav, moram priznati, tedaj sploh nisem vedela, v kaj se spuščam. Čeprav smo učitelji profesionalno usposobljeni za svoje delo, nas za terensko delo, ki ga imamo v Švici, nihče ne more pripraviti. Samo delo je bilo zame zelo velik izziv in ga še danes zelo rada opravljam. Zato po desetih letih dela in življenja v Švici lahko rečem, da je bila moja odločitev, da odidem s trebuhom za kruhom, pravilna," pravi vedno nasmejana Dobrovčeva.

image
Slovensko veleposlaništvo v Bernu Na obisku na slovenskem veleposlaništvu v Bernu, od leve: Nataša Čebulj, avtorica teksta, veleposlanica Marta Kos Marko in Anja Dobrovc.

Oddelki dopolnilnega pouka slovenščine se iz leta v leto spreminjajo in nastajajo glede na povpraševanja Slovencev, ki živijo v različnih delih Švice. Zato se eni oddelki ustanavljajo, drugi pa ugašajo, dodaja Dobrovčeva.

Triletni otroci in odrasli

Na vprašanje, kakšni so bili njeni začetki v Švici, pove: "Težavno in hkrati zanimivo je bilo. Učiteljica iz OŠ Nazarje pač ni poznala življenja v Švici. Nemški jezik sem sicer že nekoliko poznala, a sem se ga dobro naučila šele v Švici, ko sem obiskovala različne tečaje. V Švici je zanimivo to, da imaš tudi v primeru, če govoriš nemško, marsikje težave, ker Švicarji govorijo svoj jezik, ki je sicer podoben nemškemu, vendar je drugačen. Tega 'švicarskega jezika' še ne obvladam povsem, ga pa dobro razumem. Je pa seveda nemščina eden od uradnih švicarskih jezikov. Poleg tega se znam sporazumevati tudi v francoščini, kar mi pride prav, ko učim slovenščino v francoskem delu Švice. Ko sem prišla tja, mi je bilo tuje, da se je bilo treba vsak dan v službo peljati najmanj sto kilometrov v eno smer, vsak dan v drugo mesto. In že vsakodnevna dolga vožnja od doma v službo in nazaj, z vlakom ali z avtomobilom, je zame predstavljala velik izziv, saj sem imela doma zelo kratko pot v službo. Izziv je bilo tudi to, da sem v začetku prihajala v tuje šole, ki so nam odstopile prostore; tamkajšnji otroci so bili vajeni drugačnega pouka, kot smo ga imeli v Sloveniji. Učenci so različnih starosti, različnega predznanja jezika, med njimi so bili takšni, ki so znali slovenščino in so jo morali samo obnoviti, pa tudi takšni, ki je ne znajo popolnoma nič. Vse to je zame predstavljalo poklicni izziv in motiv," pravi Dobrovčeva.

image
Damijana Žišt Nataša Čebulj z inštituta za sistemske postavitve in Anja Dobrovc pri pouku slovenščine v Badnu; učenec Simon pokaže, da je bil na počitnicah pri sorodnikih na Ptuju.

Poleg tega pri svojem delu ni imela strokovnega gradiva oziroma smernic, kako naj uči različno stare otroke in odrasle slovenskega jezika in naše kulture. "Bilo bi preprosto, če bi se pri poučevanju lahko opirala na preverjeni učbenik, kjer bi bilo zapisano, kako naj isto temo podajam triletnemu otroku, petnajstletniku in odraslemu. Zato se vedno drugače pripravim na učno uro, se pa zdaj po vseh teh letih prakse že veliko lažje znajdem in pripravim na pouk. Moj najstarejši učenec je štel 80 let. K našemu pouku lahko pride vsak, ki ima slovenske korenine ali je kakorkoli povezan s Slovenijo, in sicer brezplačno, saj učenje financira naše ministrstvo," razloži sogovornica.

Anja Dobrovc rada povabi švicarske prijatelje, da "pridejo z mano v našo čudovito Slovenijo". Na ta način povezuje druženje s prijatelji, potovanja in "obe moji domovini - Slovenijo in Švico". Lahko bi rekli, da je postala nekakšna ambasadorka Slovenije v Švici - in to počne s srcem.

Slovenščina skozi igro in učenje

Na vprašanje, kaj se učijo pri dopolnilnem pouku slovenščine, Anja pojasni: "Delam po učnem načrtu za dopolnilni pouk slovenščine v tujini, ki je sestavljen iz različnih tem: to sem jaz, oblačila, hrana, znamenitosti Slovenije ... In potem na podlagi osnovnega načrta učim, veliko je odvisno od predhodnega znanja slovenščine. Z najmlajšimi se seveda učimo skozi igro, pojemo pesmice, beremo pravljice. Večji naj bi tudi pisali v slovenskem jeziku. Z učenci, ki so zelo dobri govorci, se učimo slovenščine na višji stopnji - že skoraj kot pri pouku v Sloveniji. Pri tem lahko uporabljamo tudi učbenike za slovenščino. Pomembno je, da vse skupaj na začetku ure motiviram. Nato z otroki delam po skupinah. Se zgodi, da imam v enem oddelku pet različnih starostnih oddelkov in še predšolske otroke zraven. Velik poudarek dajemo poučevanju slovenske kulture - geografije, zgodovine, slovenskih običajev. Učimo se o našem čebelarstvu in sivki, o potici in žlikrofih, o ličkanju in folklori ..."

Otroci in njihovi starši, ki jih pripeljejo na učne ure dopolnilnega pouka slovenščine, radi pridejo k Dobrovčevi, o čemer smo se prepričali med obiskom. "Interes Slovencev, da se njihovi otroci in tudi sami učijo slovenščine in naše kulture, je zelo velik. Vendar mnogi, ko se preselijo v Švico, žal ne vedo, da imajo možnost obiskovanja dopolnilnega pouka slovenščine. Obveščamo jih prek facebook strani Slovenščina v Švici, o pouku se lahko seznanijo tudi na internetni strani Zavoda RS za šolstvo pod rubriko Stičišče in na internetni strani veleposlaništva RS v Bernu.

Pomagajo nam tudi švicarske šole, ki učencem razdeljujejo prijavnice in informacije o dopolnilnem pouku slovenščine in kje se o tem lahko pozanimajo. A ker je v Švici pouk organiziran po kantonih, je v vsakem kantonu dopolnilni pouk slovenščine predstavljen drugače. Pri seznanjanju o našem pouku nam pomaga slovensko veleposlaništvo v Bernu z Marto Kos Marko na čelu. Skupaj prirejamo družabne dogodke za slovenske družine, pri tem nam pomagajo tudi starši, povezani v Združenju Martin Krpan. To so dogodki, kot so zaključna prireditev ob koncu šole in družinski pikniki. Letos so si otroci in starši ob začetku pouka ogledali slovenski film Košarkar naj bo, ki ga je otrokom poklonila naša veleposlanica. Imamo tudi skupno miklavževanje in še druge družabne dogodke. V okviru dopolnilnega pouka slovenščine organiziramo tudi slovenske kuharske večere z recepti naših babic," sklene Anja Dobrovc.

Anketa

Ali ste se letos že osvežili v morju?

Sudoku