Slovenija za ambicioznejše klimatske cilje

Kristina Božič, 25.11.2018
Andrej Petelinšek

Podnebne spremembe so že tu, prav tako možne alternative okolju prijaznejšega razvoja, manjkata pa politična volja in sistemska usklajenost za nujne premike.

V prvi polovici decembra bo v poljskem mestu Katovice mednarodna konferenca o učinkovitostih ukrepov držav pri odpravi oziroma omilitvi človeških vzrokov, zaradi katerih prihaja do podnebnih sprememb, največjega izziva človeštva doslej. Mednarodne konference se bo udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Znanstveniki agencije za okolje so pred dnevi predstavili strokovne ocene o posledicah na slovensko podnebje glede na različne scenarije, kako občuten bo povprečni dvig globalnih temperatur. Analizo so zasnovali na podlagi projekcij, ki so jih uporabili tudi mednarodni strokovnjaki foruma Združenih narodov za oceno podnebnih sprememb.

image
Andrej Petelinšek Četudi bo padavin več, bo snega zaradi podnebnih sprememb manj.
Za 55 odstotkov se je v Sloveniji stanjšala skupna višina snežne odeje med letoma 1961 in 2011.

Kratek povzetek je Mojca Dolinar, vodja oddelka za klimatologijo pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso), predstavila na včerajšnjem posvetu o podnebni prihodnosti pri predsedniku države. Večina med dvajsetimi strokovnjaki z različnih področij je opozorila, da v Sloveniji manjka sektorsko usklajeno ukrepanje, ki bi zasledovalo mnogo ambicioznejše cilje od sedanjih. "Politiki se žal še vedno ne sanja o dimenzijah posledic podnebnih sprememb, v Sloveniji pa vlada lažna logika, da so naše zmožnosti omejene," je povedal Robert Golob, profesor s fakultete za elektrotehniko in direktor družbe GEN-I, in poudaril, da tehnologija in inovacije obstajajo. A edino pravo vodenje je lahko vodenje z zgledom, je dodal. "Politika zmore in ima vso pravico prenesti del okoljskih bremen tudi na korporacije," je poudaril vlogo državnih politik, ki bi se že jutri lahko začele z ukrepi, ki bi jih sprejeli gospodarski subjekti v državni lasti in državne institucije.

Rešitve bodo lahko le skupne

Posvet je potekal v sobani, razsvetljeni z dvema velikima lestencema in manjšimi, na mizah pa so bili lično razporejeni male stekleničke z vodo in sokovi. Vodilna slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je naštela, da bomo kot družba morali narediti predvsem tehnološki preboj pri doseganju večje energetske učinkovitosti, pri infrastrukturnih inovacijah, inovacijah pri delovanju in povezovanju institucij ter ne nazadnje pri vrednotah. "Govoriti moramo o skromnosti in varčevanju, izboljšati izobraževanje ter ozaveščenost ljudi," je poudarila. Slovenski pogajalec glede dogovorov o podnebnih spremembah z okoljskega ministrstva Zoran Kus je prepričan, da je zaključek dobe fosilnih goriv neizogiben. Pri tem je tudi on opozoril, da bo nujno slediti načelom poštenosti, solidarnosti in podnebne pravičnosti. "Potrebujemo svetovno identiteto, saj bo le skupna, globalna raven dovolj za učinkovito delovanje, ko pride do podnebnih sprememb," je posvaril, da smer nacionalističnega zapiranja držav in oviranja mednarodnega sodelovanja ni prava.

Center za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan vodi projekt Podnebna pot 2050, ki tako na ravni Slovenije kot lokalnih skupnosti sledi učinkovitosti zastavljenih podnebnih ciljev. Vodja centra Stane Merše je dejal, da morda vseh rešitev res še ne poznamo, a nedvomno vemo, kaj je prava smer. Opozoril je, da lepo število občin pri ukrepih in načrtih za omilitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje že prehiteva državo. "Ključno je zavedanje, da brez sodelovanja ne bo šlo, saj gre za ukrepe in spremembe, ki jih bo treba izvesti celostno in sistemsko, pri čemer bo ključno znanje - in to ne le tehnološko," je dodal.

Prihodnost je lahko bolj kakovostna

Profesor geografije Dušan Plut je opozoril, da so podnebne spremembe rezultat enega protislovja človeškega razvoja od dveh, in sicer med naravnimi zakonitostmi in človeškim delovanjem. Posledice podnebnih sprememb pa bodo povečale tudi posledice drugega protislovja med delom in kapitalom, je dodal, in to se kaže v naraščajoči družbeni neenakosti, ki jo bodo podnebne spremembe še povečale. "Dolgoročno je rešitev lahko le nova družbena ureditev, ki bo morala biti ekosistemska, revolucija pa bo potrebna tudi v etičnem sistemu," je dejal. Spomnil je, da je človeštvo, zgodovinsko gledano, znalo reševati tudi takšne probleme, in poudaril priložnost, da se oblikuje sistem, utemeljen na solidarnosti, preprostosti in zmernosti.

Podnebne ugotovitve v Sloveniji
Povprečna temperatura zraka se je med letoma 1961 in 2011 dvignila za 1,7 stopinje Celzija.
Med letoma 2041 in 2070 se bo na vzhodu države količina padavin povečala do 40 odstotkov.
Predvsem na vzhodu in severovzhodu države bodo podnebne spremembe prinesle od 30- do 40-odstotno rast rečnih pretokov glede na povprečje v obdobju 1981-2010.
Tudi za en mesec se bo lahko podaljšalo število dni, ko bodo temperature nad 30 stopinjami Celzija.

Podobno kot filozof Luka Omladič tudi Gaja Brecelj iz fundacije Umanotera meni, da je Slovenija pri podnebnih ukrepih lahko ambiciozna in kot taka odigra tudi mednarodno vidno vlogo. "A pokazati moramo, da mislimo resno," je pozvala in dodala, da je pri tem prva na vrsti vlada, da preneha z okoljsko škodljivimi subvencijami in tudi davčni sistem usmeri k sistemskemu vzpodbujanju okoljsko prijaznih rešitev. Vodja slovenske pisarne Greenpeacea Nina Štros je dodala, da je skrajni čas, da politika preneha sprejemati ukrepe, ker so fajn, in sprejme tiste, ki so pravi. "Če mislimo resno, moramo odpreti tudi vprašanje, kako bomo zagotovili socialno pravično predhodno zaprtje TEŠ 6," je spomnila na energetsko, okoljsko in ekonomsko najbolj škodljivi projekt v zgodovini Slovenije. Aljaž Plevnik, strokovnjak za trajnostno mobilnost na urbanističnem inštitutu, pa je opozoril, da se tudi ob gradnji drugega tira ne govori o potniškem prometu. "Izgubili smo organe in institucije, ki bi na sistemski ravni zagotavljali, da se zagovarja in skrbi za javni interes," je dejal. Pri prehodu v okolju prijaznejšo družbo se bomo morali vsi čemu odreči, a Robert Golob je iz izkušenj zagotovil, da trajnostne tehnologije dejansko prinašajo večjo kakovost bivanja. "Ljudje tega ne vedo, ker jih še niso imeli možnost izkusiti," je tudi on izpostavil manko usklajenega sistema, ki bi vsem ponujal možnosti, da zmanjšamo naš prispevek k podnebnim spremembam.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku