Slovenci ne znamo z denarjem, na ravni finančne starosti smo mladostniki. Kdaj po stanovanjski kredit?

Miha Raičevič, 28.2.2020
Andrej Petelinšek

Več kot polovica Slovencev je finančno gledano na ravni otroka ali mladostnika. 45 odstotkov ljudi pa je odraslih, modrecev ali starostnikov praktično v tej državi ni.

Ljudje delamo za denar, ki pa ga v času potrošništva pogosto porabimo, ne da bi prav vedeli, kam je šel. Veliko jih živi od plače do plače, in ko je ni na določen dan, nastane težava. Kreditne kartice, limiti in podobno povzročajo nove dolgove, ki tudi stanejo, in vrtimo se v začaranem krogu.

image
Robert Balen Mitja Vezovišek: ”Več kot 50 odstotkov Slovencev nima denarja, potrebnega za plačilo okvare avtomobila.”
Zakonca Vezovišek sta leta 2014 ustanovila podjetje Vezovišek & partnerji, ki opravlja svetovanje na področju osebnih financ. Zaposlenih imajo 14 ljudi. Pred kratkim so objavili rezultate raziskave, s katero so na vzorcu, v katerem je sodelovalo več kot tisoč ljudi, ugotavljali finančno starost Slovencev. In prišli so do presenetljivih podatkov. Kar 51 odstotkov Slovencev živi od plače do plače, kar pomeni, da so glede na finančno starost uvrščeni med otroke in mladostnike. Finančni otroci nimajo na računu niti 900 ali 1000 evrov prihrankov oziroma toliko, kolikor potrebujejo za enomesečne izdatke. Finančni mladostniki pa bi morali imeti privarčevan vsaj enomesečni proračun. "Več kot 50 odstotkov Slovencev nima denarja za poplačilo kake okvare avtomobila, za zdravje ali kaj podobnega," nam je pojasnil Mitja Vezovišek, direktor podjetja.

Naslednja kategorija so finančno odrasli ljudje. Teh je 45 odstotkov in imajo privarčevan vsaj štirikratnik svojih mesečnih izdatkov. Imajo pa drugo težavo, saj bodo morda delali le še okoli 20 let in bi morali imeti v tem času privarčevanega bistveno več denarja, nadaljuje Vezovišek in pojasnjuje, da bi morali imeti privarčevana sredstva zato, da ne bo težav ob upokojitvi. Finančno zrelih je le dva odstotka ljudi, finančnih starostnikov in modrecev pa še manj kot dva odstotka.

Finančna pismenost mora biti v interesu posameznika in države
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije iz izkušanj ocenjujejo, da potrošniki niso dovolj finančno pismeni, in pogosto ponudb ne preverijo dovolj dobro za racionalno odločitev. Svoje naredi še agresivno oglaševanje, tudi prikrito, ki ga je vedno več. Ljudje namreč mislijo, da berejo strokovni članek, pa gre v resnici za oglas. Dodatna težava je zadolževanje za vsakdanjo potrošnjo, predvsem s hitrimi in nebančnimi posojili. Po drugi strani pa so tudi potrošniki, ki so ozaveščeni, še ugotavljajo pri zvezi. Poudarjajo, da bi morala biti finančna pismenost oziroma finančno izobraževanje v interesu posameznikov in države. Pomembno je, da se začne čim prej in zaradi hitrosti sprememb mora trajati vse življenje.

​Potreben je načrt

Kako bi morali varčevati? Od vsakega posameznika je odvisno, katera oblika je zanj primerna. Pogosto pa se zgodi, da za pokojnino varčujejo v banki v zagotovljenih produktih, a nimajo sestavljenega naložbenega portfelja, zato bi bil potreben načrt. Nekateri ne dosežejo zrelosti niti, ko se upokojijo. Finančni odrasli imajo v povprečju 23.415 evrov presežka premoženja nad obveznostmi, kar je bistveno premalo za čas ob upokojitvi, pravi Matija Vezovišek. Finančni otroci in mladostniki imajo v povprečju 1293 evrov, kar pomeni, da jih lahko pokoplje že večja okvara strehe, avtomobila ali pa finančna bomba.

Iz obdobja otroka v mladostnika je mogoče napredovati že v treh do šestih mesecih, meni Vezovišek, nato pa se čas za napredovanje običajno podvoji. Od odraslega do zrelega pridejo nekateri šele, ko se upokojijo. Odvisno od prihodkov. In koliko odrekanj je za to potrebnih? "Moje mnenje je, da ko imaš enkrat načrt, sploh ni več odrekanja. Samo prevzameš nadzor nad svojim denarjem," pojasnjuje sogovornik. "Ko si sposoben takšnega preskoka, potem ne vidiš nobenega odrekanja. To je osnovno," je poudaril.

Dvajset odstotkov na stran vsak mesec

image
Robert Balen Ana Vezovišek
 Ana Vezovišek pa je pojasnila, da bi moral vsak zaposleni varčevati: 10 odstotkov prihodkov bi moral dati na stran za dolgoročne cilje, 10 odstotkov za kratkoročne. Z 80 odstotki bi moral preživeti do konca meseca in kak mesec bi mu lahko od tega tudi še kaj ostalo. Kaj pa mladi starši, bodo zaradi privarčevanih sredstev morali plačevati dražje vrtce? Morda je le kak promil takih, ki bi jih lahko 10.000 evrov na računu uvrstilo v višji razred, pojasnjuje Vezoviškova in hkrati ostro zavrača najemanje potrošniških posojil, ker da so predraga. Če je v družini cilj nova televizija, potem naj si odmeri, koliko je pripravljena dati na stran za ta cilj, in šele ko bo v kuverti ali na računu dovolj denarja, naj gre v trgovino.

Kdaj po stanovanje?

Zeleno kljukico za najem posojila dajeta Vezoviška le pri stanovanjskih kreditih, ker gre za reševanje širšega problema. "Bodimo iskreni, nekdo pri 20 ali 30 letih ne more privarčevati za nepremičnino," je dejala Vezoviškova. Na vprašanje, kdaj naj gre posameznik po stanovanjski kredit, pa je odgovorila, da mora prej izpolniti tri pogoje. Prvič, da ne živi od plače do plače. V takem položaju bo že ena položnica ali pa 14-dnevna odsotnost z dela zaradi dopusta ali bolniške povzročila, da bo zmanjkalo denarja. Drugič, na strani mora biti vsaj šest plač, ki niso namenjene nakupu stanovanja, ampak rezervi. In tretjič, par ali posameznik naj ima privarčevanih vsaj 20 odstotkov cene nepremičnine. Višina obroka pa naj ne bo večja od 30 odstotkov skupnega mesečnega proračuna. Pa tu naj bodo všteti še stroški elektrike, vode in komunale, tako da bodo s kreditom varno pluli.

Strankam svetuje, naj pred najemom posojila poskusijo vsaj šest mesecev živeti brez denarja, ki ga bodo dajali za kredit, in ga dajejo na stran. Naj občutijo življenje brez tega denarja, kot bo trajalo 20 ali 25 let. Po možnosti bi morali to storiti tudi med letnim dopustom in ob plačilu zavarovanja za avto. Spomni še, da se je leta 2010, v času gospodarske krize, zgodilo, da so ljudje kupili nepremičnino s posojilom in potem tega zaradi različnih vzrokov niso več mogli odplačevati. Vmes so padle cene nepremičnin, in tudi če so jo prodali, jim kredita ni uspelo pokriti. V določenih primerih jim tega banka niti ni dovolila.

Kaj pa novi ukrep Banke Slovenije? Nekaj podobnega je sama predlagala že v svoji magistrski nalogi. Prepričana je, da banke morajo gledti celostno sliko posameznika. In ta ukrep gre v tej smeri, saj si banke zdaj to sliko ustvarjajo. A Vezoviškova še opozarja, da so se zdaj banke tega lotile prestrogo, ker niso dovolj fleksibilne. So pa banke pri stanovanjskih kreditih že našle rešitve.

image
Večerova finančna konferenca

Podrobnosti in kje predprijave  
Finančne tehnologije ponujajo finančnemu sektorju številne možnosti za izboljšanje poslovanja, obenem pa prinašajo s seboj nove poslovne modele. Poznate vse prednosti in morebitne pasti digitalizacije poslovnih procesov? Ste že preučili vplive digitaliziranih poslovnih procesov na vaše odnose s strankami? Ste seznanjeni z inovacijami, tudi slovenskimi, ki bodo v prihodnosti spreminjale plačilno industrijo?
Vabimo vas, da odgovore na ta vprašanja poiščete na Večerovi finančni konferenci Digitalna transformacija, ki jo prirejamo 9. in 10. aprila v hotelu City v Mariboru.
Izkoristite ugodnosti predprijave in poiščite dodatne informacije na spletnem mestu financnakonferenca.vecer.com.

Anketa

Ali poleti kaj manj uporabljate elektronske naprave (TV, računalnik, mobilnik idr.)?

Sudoku