Slovenci imamo na bankah rekordno količino privarčevanega denarja

Urban Červek, 18.1.2019
SHUTTERSTOCK

Znesek, ki ga imamo Slovenci na bankah, se približuje 20 milijardam evrov. Denar pa ob ničelnih obrestih in naraščajoči inflaciji izgublja vrednost.

Vsak posameznik, ki ima privarčevanega nekaj denarja in ga ne namerava potrošiti kmalu, je v teh časih soočen s težkim vprašanjem; kako ohraniti vrednost svojih prihrankov. Časi, ko so banke za vezane vloge ponujale pet odstotkov letnih obresti in več, so zdavnaj minili. V boju proti finančni krizi je Evropska centralna banka močno znižala referenčno obrestni mero Euribor, zaradi česar so upadle tudi obresti, ki jih banke ponujajo svojim komitentom za vezavo denarja. Vezava 10.000 evrov za eno leto, na primer, tako strankam bank prinese od zgolj simbolnih 0,01 odstotka do skromnih 0,3 odstotka obresti. Kar ob dvoodstotni letni inflaciji ne omogoča niti ohranjanja vrednosti denarja, kaj šele, da bi varčevalci s svojimi prihranki kaj zaslužili.

image
SHUTTERSTOCK

Celovit in dolgoročni vidik

Navedeno potrjuje tudi strokovnjak za upravljanje osebnih financ mag. Samo Lubej, vodja PROSPERITA Family Office. "Če govoriva o kratkoročnih naložbah, torej od par mesecev do enega leta, pri bankah in hranilnicah ne dobimo ponudbe, ki bi prišla vsaj blizu inflacije." Lubej pojasnjuje, da je treba na varčevanje in upravljanje osebnih financ gledati celovito in dolgoročno. "Samo če dobro poznamo stranko ter njene kratko- in dolgoročne cilje ter potrebe, ji lahko kakovostno svetujemo pri upravljanju premoženja. Ključno je to, da ravno na podlagi rokov, kdaj bi želeli realizirati cilje, izberemo primerne produkte in pripravimo celovit finančno-naložbeni načrt za posameznika ali družino," je odgovoril Lubej.

Kot rešitev zadrege pri bolj kratkoročnih naložbah je Lubej izpostavil relativno novost na slovenskem trgu, ki je še zelo malo poznana. "Firma Borza terjatev je nedavno ponudila možnost plasmaja presežnih likvidnih sredstev tudi za fizične osebe, za vložke od 5000 evrov navzgor. Tako smo lahko za stranke recimo za tri mesece plasirali sredstva po donosnosti okoli 5 do 6 odstotkov letno. Seveda to ni rešitev, v katero bi zdaj bilo smiselno plasirati vsa presežna likvidna sredstva, ki jih ima posameznik, saj taka naložba vendarle nosi določena tveganja. A za neki delež presežkov, za katere vemo, da jih vsaj nekaj mesecev ne bomo potrebovali, pa je gotovo zanimivo," pravi Lubej.

Bolj tvegano je praviloma bolj donosno

In kaj strankam svetujejo pri Novi KBM? "Slovenci pri oblikovanju svojih naložb izbiramo med dvema poloma naložb, kar pomeni na eni strani varnost, to je denar v depozitih oziroma prosta gotovina ter na drugi strani delnice in delniški skladi, ki so bolj tvegana oblika naložbe. Na vprašanje, kam s prosto gotovino, je odgovor na dlani in to pomeni, da lahko prosto gotovino razpredimo med naložbene razrede glede na pripravljenost sprejemanja tveganja: 1. varnejše naložbe: obvezniški vzajemni skladi, obveznice, depozit; 2. srednje tvegane naložbe: mešani vzajemni skladi, mešan oblikovan portfelj naložb v finančne instrumente; 3. tvegane naložbe: delnice, delniški vzajemni skladi. Torej prosto gotovino lahko naložimo donosneje v zgoraj navedene naložbe in s tem zmanjšamo možnost izgubljanja vrednosti, seveda pa se moramo zavedati, da je ključ do višjega donosa dolgoročna naložba," je odgovoril mag. Daniel Medved, direktor Sektorja investicijskega bančništva in skrbniških storitev.

Glede na monetarno politiko Evropske centralne banke, ki napoveduje počasno dvigovanje obrestnih mer v drugi polovici leta 2019, pa lahko pričakujemo obrat v pozitivno smer tudi na področju obrestnih mer na depozite, napoveduje Medved.

V času domala ničelnih bančnih obresti je težko izbrati donosno naložbo, ki ob tem ni preveč tvegana.
Anketa

Ali ste po praznikih na dieti?

Sudoku