Sindikati: Namesto dvojnega statusa višje pokojnine

Tanja Fajnik Milakovič, 27.3.2019
Profimedia

Pri ZSSS in KSS Pergam se ne strinjajo s predlogom dvojnega statusa za upokojence, ki bi delali po upokojitvi, saj bi to po njihovem pomenilo poseg v temelje našega pokojninskega sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti.

V KSS Pergam so razočarani nad izhodišči za spremembe zakona o urejanju trga, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo. "Strinjamo se, da je treba najnižje nadomestilo za brezposelnost zvišati s 350 evrov na okoli 530 evrov bruto, kar nanese 392 evrov neto, kolikor je denarna socialna pomoč. Povišati pa bi se moralo tudi najvišje nadomestilo, ki zdaj znaša 892 evra bruto, sicer bo nadomestilo vse manj odvisno od naše predhodne plače," je opozoril Jakob Počivavšek, predsednik KSS Pergam na skupni tiskovni konferenci ZSSS in KSS Pergam.

"Če je cilj, da bi starejši ostajali dlje aktivni, je treba ljudi najprej vprašati, pod katerimi pogoji bi lahko delali dlje"

Nesprejemljiv se jim zdi predlog, da se čas prejemanja nadomestila za starejše od 55 let skrajša s sedanjih 25 mesecev na 19 mesecev in podaljša najnižja zavarovalna doba za upravičenost do nadomestila za brezposelnost z devet mesecev na dvanajst. "To ne bo zmanjšalo obsega prekarnega dela, ampak bo prekarce postavilo v še težji položaj," ocenjuje.

"Namesto o zviševanju upokojitvene starosti bi se morali pogovarjati o višjih pokojninah"

Oba sindikata nasprotujeta zvišanju upokojitvene starosti za tiste, ki ne bodo imeli 40 let pokojninske dobe, s sedanjih 65 let na 67. Takšnega predloga sploh niso pričakovali pred pokojninsko reformo. Kot je poudaril Aljoša Čeč, generalni sekretar KSS Pergam, so prispevki lani v pokojninski blagajni predstavljali že 80 odstotkov prihodkov, z 1,5 milijarde na eno milijardo se je znižal prispevek Zpizu iz proračuna, imeli smo najnižji prirast novih upokojencev v zadnjih 28 letih, izdatki za pokojnine pa so se znižali z 11,39 odstotka na 9,72 odstotka BDP. "Namesto o zviševanju upokojitvene starosti, bi se morali pogovarjati predvsem o višjih pokojninah oziroma za koliko zvišati odmerni odstotek. V predlogu je 63 odstotkov za moške in ženske, a to pomeni zvišanje le za moške, za ženske pa celo znižanje, saj zanje v tem letu znaša odmera 63,5 odstotka," je pojasnil Čeč. Ne strinjajo se s predlogom dvojnega statusa za upokojence, ki bi delali po upokojitvi, saj bi to po njihovem pomenilo poseg v temelje našega pokojninskega sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti, ker bi bili prispevki aktivne populacije namenjeni tudi pokojninam tistih, ki bi še ostajali na trgu dela in bi s temi plačili predstavljali nelojalno konkurenco.

image
Andrej Petelinšek Sindikati nasprotujejo zvišanju upokojitvene starosti za tiste, ki ne bodo imeli 40 let pokojninske dobe, s sedanjih 65 let na 67.
Polovica pokojnine ni sprejemljiva
Obrtniki in podjetniki, ki želijo po upokojitvi opravljati dejavnost, imajo pravico do polne pokojnine, ki so si jo prislužili s svojim delom. Prejemanje zgolj 50-odstotne pokojnine prva tri leta po upokojitvi zato zanje ni sprejemljiv predlog, so na današnji seji soglašali člani upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Opozorili so tudi, da mora obstajati varovalka, da lahko delodajalec z delavcem, ki izpolni pogoje za upokojitev, prekine delovno razmerje. Te varovalke namreč v trenutnih predlogih ni. Sicer pa predlagajo, da se odmerni odstotek pri moških in ženskah izenači na 63 odstotkov v enem letu in ne v šestih letih.
Razpravljali so tudi o spremembi zakona o urejanju trga dela. Glede na trenutno stanje na trgu dela, kjer se gospodarstvo sooča s hudim pomanjkanjem delovne sile, obrtniki in podjetniki ne podpirajo povečanja pravic oziroma ugodnosti za brezposelne.

Če je cilj, da bi starejši ostajali dlje aktivni, je treba ljudi najprej vprašati, pod katerimi pogoji pa bi lahko delali dlje. "Mi smo pred kratkim naredili spletno anketo, v kateri je sodelovalo 1963 ljudi. In kaj so povedali? Kar 89 odstotkov vprašanih meni, da mora 40 let pokojninske dobe ostati dovolj za pravico do starostne pokojnine, in 87 odstotkov, da mora biti cilj pokojninske reforme dostojna pokojnina, kar za večino pomeni 70 odstotkov zadnje plače. Kar pa zadeva delo, 68 odstotkov vprašanih meni, da bi lahko delali največ do starosti 60 let, 32 odstotkov, da bi lahko delali tudi po 61. letu starosti, le 19 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da bi lahko delali celo do 65. leta in več. Sicer pa 32 odstotkov vprašanih podpira dvojni status," je povzela Lučka Böhm, izvršna sekretarka za zdravje in varstvo pri delu v ZSSS.

Anketa

Kje se boste hladili in sproščali to poletje?

Sudoku