Za odpornost so ključni probiotiki

Bonbon, 4.6.2021
Profimedia

Uravnana črevesna flora je pomembna, saj nam pomaga razviti in vzdrževati imunski sistem, pomaga razgraditi hrano in sodeluje pri tvorbi določenih vitaminov

Na slovenskem trgu je veliko izdelkov, ki jih označujejo za probiotične, a si mnogi izmed njih imena pro- ali prebiotik sploh ne zaslužijo. Vendar se večina potrošnikov tega ne zaveda. Ankete so pokazale, da večina potrošnikov sicer ve, da so probiotiki mikroorganizmi, da so koristni za prebavo, za preprečevanje drisk in ob terapijah z antibiotiki, vendar pa so ob naštevanju probiotičnih izdelkov poleg najbolj oglaševanih naštevali tudi različne mlečne izdelke, običajna fermentirana živila, kot sta jogurt in kislo mleko, ter druge izdelke, ki nimajo nič skupnega s probiotiki.

Probiotiki in prebiotiki so lahko zelo koristni, pravijo strokovnjaki in pojasnjujejo, kaj sploh so. Probiotiki so specifični živi mikroorganizmi, in če jih zaužijemo dovolj, imajo pozitiven učinek na zdravje. Prebiotiki pa so snovi, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnost teh koristnih mikroorganizmov v naših prebavilih, bodisi tistih, ki so tam že običajno, bodisi teh, ki jih mi kot probiotik vnesemo v organizem. Probiotiki torej delujejo neposredno, prebiotiki pa posredno.

Tako probiotiki kot prebiotiki vzdržujejo uravnoteženo črevesno mikrobioto (skupnost vseh bakterij v določenem okolju) in s tem ohranjajo prebavni trakt v optimalnem stanju. Če se ravnovesje poruši, denimo zaradi okužbe, vnetja, terapije z zdravili ali stresa, pa tudi pomagajo pri hitrejši ponovni vzpostavitvi normalnega stanja.

Probiotiki in prebiotiki imajo številne koristne učinke. Vplivajo na presnovo v črevesu in na imunski odziv. Nekateri dokazano povečujejo odpornost organizma, drugi olajšajo potek nekaterih bolezni (na primer driske, funkcionalnih prebavnih motenj, nekaterih alergijskih bolezni) ali zmanjšujejo možnosti za njihov pojav (na primer drisk ob zdravljenju z antibiotiki ali na potovanjih). Pro- in prebiotične izdelke torej uvrščamo med funkcionalna živila, to so tista, ki imajo poleg prehranske vrednosti tudi koristi za zdravje.

Uravnana črevesna flora je pomembna, saj nam pomaga razviti in vzdrževati imunski sistem, pomaga razgraditi hrano in sodeluje pri tvorbi določenih vitaminov. Pomanjkanje dobrih, koristnih bakterij nima negativnega vpliva samo na ravnovesje v naši črevesni flori, temveč je škodljivo tudi za naše zdravje. Že stari Kitajci so vedeli, da je uravnana črevesna flora (to so mikroorganizmi, ki živijo v črevesju) nadvse pomemben dejavnik zdravega in dolgega življenja. Kjer črevesna mikroflora ni uravnana, se razmnožujejo patogeni mikroorganizmi, ki ustvarjajo negativne učinke. Skupna lastnost vseh teh patogenov je, da proizvajajo strupe, ki načenjajo črevesno sluznico in škodujejo našemu telesu.

Človek se rodi s skoraj sterilnim črevesjem, bakterije se vanj naselijo ob prvem hranjenju. V človeškem črevesju najdemo okoli 500 različnih vrst črevesnih bakterij, ki jih ločimo na eni strani na koristne bakterije, to so probiotiki, in na drugi strani na škodljive bakterije. Koristne nam pomagajo presnavljati hrano, zavirajo rast škodljivih vrst bakterij in spodbujajo imunski sistem, medtem pa škodljive bakterije tvorijo telesu škodljive snovi. Sestava črevesne mikroflore se od posameznika do posameznika razlikuje in je odvisna od prehranjevalnih navad in higienskih razmer. Zaradi stresa, spremembe okolja (na primer ob odhodu na počitnice), preobilnega uživanja alkohola, okužbe z virusi (črevesna viroza) ali po uživanju antibiotikov pa se to ravnovesje lahko poruši in pojavijo se driska, napenjanje, napihnjenost.

Driska se kaže kot nenormalno zvečanje števila odvajanj tekočega blata več kot trikrat na dan. Okužbe črevesja, ki privede do driske ali napenjanja, povzročijo bakterije, virusi ali praživali. V našem okolju so najpogostejši vzrok pojava drisk črevesne viroze. Posledice driske za naše telo so dehidracija, pomanjkanje elektrolitov ter kislinsko-bazično neravnovesje v črevesni flori. Blago do zmerno drisko lahko sami zdravimo s probiotičnimi sredstvi.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?