Več kot sladica: Presenetljivi zdravilni učinki temne čokolade

NR, 18.9.2020
Profimedia

Če želimo imeti od nje tudi zdravilne koristi, moramo izbrati temno čokolado z večjim deležem kakava.

Čokolado v vseh oblikah si večina ljudi rada privošči skoraj vsak dan. A današnja čokolada se precej razlikuje od tiste, ki so jo v 16. stoletju iz Južne Amerike prinesli v Evropo. Staroselci so kakav uživali v pijači, ki je imela velik kulturni in zdravilni pomen. Prepričani so bili, da lahko pozdravi različne tegobe, med njimi vročino, drisko, utrujenost, angino in celo zobno gnilobo. Azteki so bili prepričani, da je kakav božanski eliksir, ki jim ga je podaril azteški bog vetra in modrosti Quetzalcoatl. Morda je zato švedski botanik Carl Linnaeus imenoval rastlino Theobroma kakav, saj starogrška beseda "theos" pomeni bog, "broma" pa hrana - "hrana bogov".

Verjetneje je, da so razlog za morebitne koristi v visoki koncentraciji polifenolov, ki jih najdemo v naravnem kakavu - znanih kot kakavovi flavanoli. Polifenoli so spojine antioksidantov v sadju in zelenjavi, ki ščitijo telo pred prostimi radikali. Če je teh preveč, lahko nastanejo različne bolezni. Čeprav kakav le ni tako zdravilen, kot se je sprva mislilo, so raziskave pokazale, da nam lahko da več kot samo slabo vest, če ga uživamo.

Prvi naj bi prinesel kakav v Evropo Hernan Cortes, španski vojak in raziskovalec, ob vrnitvi iz novega sveta. Leta 1518 je Cortes s svojimi možmi prispel v današnjo Mehiko in se napotil v azteško prestolnico Tenochtitlan. Med svojim bivanjem v Mehiki je pokusil grenko pijačo, poznano kot chikolatl. Pripravljali so jo iz koščkov kakavovih zrn in prelili z vročo vodo, ki so ji dodali začimbe in čili.

image
Profimedia

Azteške ženske so čokolado ustvarile s prelivanjem iz ene posode v drugo. Ko so jo Španci prvič pokusili, jim ni bila všeč - zdela se jim je preveč grenka in skoraj neprijetnega okusa. A ko je Cortes videl, da jo azteški kralj Montezuma II. pije kar 50-krat na dan, je v kakavu videl potencial in se odločil, da ga odnese v Španijo. V Evropi so včasih zdrobljena kakavova zrna mešali z medom in sladkorjem ter tako dobili pijačo, ki je bila med takratno elito zelo priljubljena. V 19. stoletju je prvo tablico čokolade, kot jo poznamo še danes, izdelalo podjetje Joseph Fry and Sons.

Medtem ko imajo neobdelana zrna kakava veliko spojin antioksidantov, se pri predelavi v tablico vsebnost flavanolov močno zmanjšuje, s tem pa tudi količina antioksidantov. Tudi raziskave so pokazale, da naravni kakav v prahu vsebuje skoraj desetkrat več flavanolov kot obdelani. Temna čokolada skoraj vedno vsebuje več flavanolov kot mlečna. Tako na primer 25 gramov temne čokolade (z več kot 75 % kakava) lahko vsebuje več kot 80 mg kakavovih flavanolov, pri enaki količini mlečne čokolade pa je flavanolov le okrog 10 mg.

Raziskave so pokazale, da temna čokolada in izdelki iz kakava, ki vsebujejo vsaj 200 mg kakavovih flavanolov, lahko pomagajo ohranjati elastičnost krvnih žil. Redno uživanje kakavovih flavanolov - celo do 80 mg na dan - pa izboljša razširjenje krvnih žil, kar pomaga telesu uravnavati krvni tlak in pretok krvi v organe. Domneva se, da kakavovi flavanoli povečajo koncentracijo bioaktivnega dušikovega oksida. To je molekula, ki sodeluje pri širjenje krvnih žil, ima pa tudi protivnetne lastnosti in zmanjšuje nastajanje krvnih strdkov, vse to pa ugodno vpliva na krvni tlak. Kakavovi flavanoli lahko tudi povečajo dotok krvi v možgane, kar lahko izboljša kognitivno delovanje, možgane pa lahko tudi zaščitijo pred poškodbami prostih radikalov. Poleg srčno-žilnih in kognitivnih koristi lahko kakavovi flavanoli zaradi močne antioksidantne in protivnetne koristi pomagajo tudi pri okrevanju mišic po poškodbi.

Čokolada je torej lahko veliko več kot samo sladica - a če želimo imeti od nje tudi zdravilne koristi, moramo izbrati temno čokolado z večjim deležem kakava. 

Anketa

Ste se cepili proti gripi?

Sudoku