So suhi ljudje bolj zmrzljivi od debelih?

Bonbon, 5.2.2021
Profimedia

Četudi smo v mislih že v poletju, pa nas nizke temperature v resnici še vedno spremljajo. Ste se kdaj vprašali, zakaj nekateri ljudje tudi tedaj, ko je najbolj hladno, potrebujejo samo kakšno majico več, drugi pa se morajo obleči kot Eskimi, tudi če so na toplem.

Ja, je že tako, da tudi telesni termostat deluje pri različnih ljudeh različno. Telesna temperatura organizma je namreč rezultat delovanja zapletenega mehanizma, katerega središče je v hipotalamusu, v srednjem delu možganov, v katerem so centri nevrovegetativnega živčnega sistema. Delovanje hipotalamusa se razlikuje od človeka do človeka. Hipotalamus deluje kot nekakšen termostat, ta s proizvodnjo kemičnih snovi regulira količino energije, ki jo organizem potrebuje za ohranjanje ustrezne telesne temperature. Pri bolj zmrzljivih ljudeh, kakor tudi pri tistih, ki jim je vedno vroče, hipotalamus morda ne deluje pravilno. To je sicer zelo redek pojav, saj lahko na občutek toplote v organizmu vplivajo tudi številni drugi dejavniki. Predvsem gre za telesno zgradbo in način prehrane, splošno zdravstveno stanje in način življenja. Od vsega tega je v veliki meri odvisno, ali bomo zmrzovali že ob najmanjši sapici.

Normalna telesna temperatura, pri kateri telo najbolje deluje, je od 36,5 do 37 stopinj Celzija. Toda občutek mraza ali toplote je odvisen tudi od telesne zgradbe, eden pomembnih dejavnikov pri občutenju mraza ali toplote je tudi delovanje ščitnice ali tiroidne žleze. Slednja vpliva na celoten človekov metabolizem, tudi na pretvarjanje energije v toploto. Tudi ko smo zdravi, so možna odstopanja pri delovanju ščitnice. Če ščitnica izloča več hormona, organizem kalorije hitreje pretvarja v energijo, zaradi česar se občutek toplote v telesu poveča. Če ščitnica izloča manj hormona, je pretvarjanje kalorij v energijo upočasnjeno in zato občutimo mraz.

Toplota organizma je povezana tudi s spolom. V organizmu žensk je zaradi hormonskih razlik toplote manj kot v organizmu moških. V meni se stanje spremeni, saj se pri ženskah zmanjša koncentracija ženskih spolnih hormonov v krvi, kar je razlog za povečano potenje in občutek vročine v obliki vročinskih valov.

Suhi bolj zmrzljivi od debelih

Ljudje, ki so bolj zmrzljivi, morajo biti še posebno pozorni pri svoji prehrani, da bi svojemu organizmu zagotovili dovolj kalorij, ki jih mora porabiti. Ni naključje, da ljudje s severa in planin uživajo bolj mastno in močneje začinjeno hrano (čeprav ta načeloma velja za nezdravo) kot prebivalci Sredozemlja. Prehrana je zelo pomembna, če se želimo znebiti nenehnega občutka mravljinčenja po telesu. Prehrana, ki vsebuje premalo ogljikovih hidratov, telesu ne zagotavlja sestavin, zaradi katerih se lahko ogreje. Organizem tedaj aktivira mehanizme varčevanja in porablja manj energije. Zato se pri ljudeh, ki so na nizkokalorični shujševalni dieti ali izpuščajo obroke, pogosteje pojavlja občutek mraza. Prav potreba organizma, da si s hrano zagotovi energijo, nas pozimi pripravi do tega, da uživamo močnejšo hrano in se običajno prav v zimskih mesecih zredimo za kakšen kilogram. Suhi ljudje so bolj zmrzljivi od debelih, saj zaloge maščobe ustvarjajo izolacijo, ki ohranja telesno toploto in to preprečuje njeno uhajanje. Napačno je prepričanje, da nas lahko alkohol v hladnih zimskih dneh ogreje. Alkohol res deluje sproščujoče in razširi krvne žile, zaradi česar imamo občutek, da nam je topleje, toda ta občutek je le začasen. Pospešen krvni obtok namreč prenaša toploto na zrak v okolici, zato se po začetnem gretju hitro pojavi občutek mraza. Telesna aktivnost pa je v zimskih dneh zaželena in dobrodošla, saj se po njeni zaslugi pospeši krvni obtok, toplota pa ostane v organizmu. Telovadba spodbuja porabo energije in s tem nastanek toplote.

Prav gotovo ste že tudi sami opazili, da se organizem postopno prilagaja velikim temperaturnim razlikam: kakor smo sposobni poleti prenesti temperature okoli 40 stopinj Celzija, se lahko pozimi prilagodimo tudi izredno nizkim temperaturam. Sibirsko zimo s temperaturami zraka pod minus 20 stopinj Celzija bi preživeli po zaslugi hipotalamusa, ta ima namreč vlogo termostata, ki telesu pošilja signale in spodbuja hitrejšo porabo energije ter ohranjanje stalne temperature v organizmu. Če bi ves čas živeli v neogrevanih prostorih in hladnem okolju, bi se naš organizem postopoma prilagodil takim razmeram. Velja tudi nasprotno. Če bi, denimo, iz ogrevanega stanovanja v Mariboru odšli na obisk k staršem, ki živijo ob morju in po stari navadi ne ogrevajo vseh prostorov, bi vas tam prav gotovo zeblo, ogreti pa vas ne bi mogla niti zelo topla oblačila. Razlog je v tem, da se na toploto navajeni organizem ni sposoben v tako kratkem času prilagoditi novim razmeram.

Na občutek mraza lahko vplivajo tudi čustvena stanja in razpoloženje. Stres in napetost pogosto povzročata občutek hladnih in potnih rok, saj nevrovegetativni živčni sistem sproži vrsto podzavestnih reakcij, zaradi katerih se razširijo krvne žile. Kri hitreje kroži in pojavi se potenje. Na tak način iz telesa uhaja toplota, roke pa poleg tega, da so potne, postanejo tudi hladne.

Kako si lahko sami pomagate?

- Ne izpuščajte dnevnih obrokov.

- Če ste na nizkokalorični shujševalni dieti, zmanjšajte količino hrane, vendar ne izpuščajte posameznih obrokov.

- Če je zunanja temperatura zelo nizka, ne zmanjšujte količine začimb in sladkorja v hrani.

- Ko občutite mraz, denimo po tem, ko ste zimski dopoldan preživeli na prostem, si pripravite topel napitek: čaj ali sladkano kavo z mlekom. To vas bo pogrelo, sladkor telesu daje energijo. Izogibajte pa se alkoholu, saj ta vpliva na uhajanje toplote zaradi širjenja kožnih žilic.

- Oblecite se večslojno, tako da lahko kakšen kos oblačila slečete ali ga znova oblečete.

- Ob prvem mrazu se ne pokrivajte preveč, saj se telo prilagaja novim razmeram, zato boste razliko občutili še močneje, ko bo temperatura začela padati.

- Čez dan se čim več gibajte in občasno prekinite delo za mizo. S tem boste organizmu pomagali pri izgorevanju energije in ustvarjanju toplote.