V naselju hiš na Teznu v Mariboru je pritlična hiška, ki se s pastelnim barvnim odtenkom in nekaj izstopajočimi temno zelenimi opekami ter poslikavami, ki zaljšajo pročelje, od daleč zdi kot iz pravljice. V tej prikupni hiški z vrtom živi Alojz Nemec. Rodil se je leta 1928 v Šalincih pri Ljutomeru, tako bo junija dopolnil že 94 let. "Rad delam in rad živim, vsak dan sem hvaležen, ko odprem oči in imam nov dan pred sabo." Zjutraj potelovadi, nato rad postori kaj v hiši ali zunaj, včasih tudi kaj naslika. Ko smo ga obiskali, je na kavču imel odprt časnik Večer, zraven pa očala. "Veste, očal skoraj ne rabim, berem lahko brez njih, res pa lažje vidim številke, če si jih nadenem."

Hiška kot iz pravljice.

Jasna Marin

Telovadba zjutraj in zvečer

Njegov sluh je oster, misli jasne, vzravnana hoja pa kaže, da se mu po žilah pretaka disciplina. "Za ohranjanje vitalnosti telovadim vsako jutro in zvečer. Delam vaje, kot pri vojakih. Drugače rad zunaj kaj postorim. Del vrta obdelujem, na njem od pomladi do jeseni gojim solato. Pa delavnico imam, da v njej kaj popravim. Dolga leta sem si kuhal sam, zdaj pa imam naročeno, da mi na dom pripeljejo kosilo. In sem zelo zadovoljen."

Tudi poseben napitek si privošči vsak dan. "To je moja injekcija: žganje z medom, notri je bil namočen tudi lovorov list. Imam navado, da popijem šilček pred kosilom ob enajstih. Če pa pride moj pastorek Gustl, rečem mu kar sin, nazdraviva že malo prej. Nimam pa navade, da bi pil večkrat na dan. En štamprl za zdravje in je čisto dovolj." Red ima, tudi ko gre za spanje. "Spat hodim ob desetih zvečer. Le če je nezanimiv film, kakšne izmišljotine, se odpravim v posteljo prej. Vstanem pa ob osmih zjutraj. To je moja ura." Čeprav že 22 let živi sam, pa ima redne stike z bližnjimi. "Gustl me vsak dan pokliče, včasih me obišče soseda, tudi z vnukom ohranjam stike."

Alojzove slike krasijo vso hišo.

Jasna Marin

Manj ko je hrane, močnejši je duh

Velikokrat razmišlja, kaj je recept za dolgo življenje, in se še sam čudi svojim letom. "V družini nas je bilo enajst otrok. Jaz sem najmlajši. Vsi bratje in sestre so umrli pred mojo starostjo. Mislim, da se delček odgovora o dolgoživosti skriva predvsem v tem, da sem kot mlad slabo živel. Pri 16 letih sem že bil poklican v nemško usposabljanje za streljanje, vpoklicali so nas v Avstrijo. Pri 17 letih sem moral v vojsko. Leto kasneje sem šel v uk za zidarja, takrat sem spoznal eno punco, s katero sem pri 20 letih dobil hčerko. Potem sem moral v vojsko, poročil sem se pa leta 1949. Nato sem šel v milico in so me poslali delat v Cerknico za štiri leta. Smo hodili po tistih hribih po dva dni, oprtani z orožjem, pa brez hrane. Pogosto sem bil v življenju bolj lačen kot sit. Spali smo po senikih, na uniforme se je prijelo polno prahu in sena, tako da smo se zjutraj morali pol ure čistiti, da smo šli lahko naprej."

Ko sta se žena in hčerka iz Štajerske končno preselili k Alojzu v Cerknico, so njega premestili v Maribor, tako da se je družina znova razšla. "Šel si, kamor so te v službi poslali. Prepričan sem, da me je težko življenje utrdilo. Kadar gledam po televiziji dokumentarce in pričevanja ljudi, ki so preživeli prvo in drugo svetovno vojno, so se ti spopadali z obdobji lakote in pomanjkanja, pa so prekoračili tudi sto let. In ko je telo manj obremenjeno s hrano, se duh okrepi."

Ko so mu v Mariboru dodelili stanovanje, se je znova združil z ženo in hčerko, vendar je bila odtujenost med njimi globoka kot prepad. Tako sta se zakonca razšla. "Kasneje sem spoznal drugo žensko, vdovo, in sva se leta 1957 poročila. Potem sem na Teznu ob Ptujski cesti kupil gospodarsko poslopje in ga preuredil v hišo.

Žena je bila zaposlena v MTT-ju, delala je v treh izmenah. Zlasti pozimi je bilo zahtevno: ob petih zjutraj je začela delati, kolo je oprtala na ramo, da je prišla do glavne ceste in ujela gaz od kakšnega tovornjaka, da se je lahko s kolesom odpeljala do MTT-ja. Jaz pa sem bil zaposlen v centru mesta na policijski postaji, pa sem tudi šel v službo peš ali s kolesom. Nato smo prodali hišo ob Ptujski in kupili tole, od koder sva imela bliže do služb."

Jasna Marin

Med slikanjem se čas ustavi

Ko je Alojz dopolnil 80 let, se je začel ukvarjati s slikarstvom. Več kot ducat slik krasi stene njegovega doma, pa še stenske poslikave lepšajo hodnik in garažo. O tem, kaj ga je navdihnilo, da se je na svojevrsten način podal v umetnost, z razmislekom pove, da nikoli prej ni rad risal ali slikal. "V službi, ko sem kot miličnik šel na kraj prometne nesreče, je bilo treba zapisati udeležence in narisati avtomobil ter poškodovana mesta. Pa mi je bilo to težko narisati. Kasneje, šele v penziji, pa se mi je enostavno odprlo."

Začel je tako, da je v kopalnici obnovil stensko poslikavo dvorca v Trakoščanu, ki jo je naslikal njegov pokojni svak. "Obnova slike mi je nekako uspela in to me je spodbudilo, da sem se lotil slikanja lastnih slik."

Za slikanje uporablja akrilne barve, ki jih nanaša na lesonit. "Najraje slikam pokrajino, narava mi je najbolj pri srcu. Sem pa nedavno začel slikati tudi abstraktno." Po teden dni običajno traja, da sliko dokonča. "Takšno z naravnim motivom, če imam idejo v glavi, lahko končam že v dveh dneh." Svoje slike, ko so že na steni, kdaj tudi dopolni, ko ugotovi, da potrebujejo izboljšavo. Nekatere okvirje za slike izdela sam. Zbije jih iz desk ali lamel starih rolet, pa tudi že pripravljene deščice za okvirje uporablja.

Včasih mu kdo reče: "Pa saj te slike niso kaj posebnega." In takemu odgovori, da zanj ni pomembno, kaj si misli kdo drug, bistveno je, da se dobro počuti, kadar slika. "Ko slikam, pozabim na vse drugo. Lepo mi je, počutim se, kot bi se mi čas ustavil."

Alojz Nemec se je upokojil leta 1978, poudarja pa, da so z ženo in njenim sinom živeli preprosto življenje. "Nekoč nismo skoraj nič potovali, življenje se je vrtelo okrog družine, službe, domače hiše - to sem v celoti sam renoviral."

Leta 2000 mu je umrla žena. "To me je močno prizadelo. Takrat sem šel k zdravniku in mi je dal zdravila za pomirjanje. Sprejeti sem moral, da sem ostal sam, in se prilagoditi. Živeti je treba naprej in ne obupati, kajti če znamo optimistično pogledati na svet, lahko najdemo notranji mir in zadovoljstvo v vsakem dnevu."

Najpomembnejši vir kalcija je mleko. Posneto mleko vsebuje (vsaj) toliko kalcija kot polnomastno. Tistim, ki mleka ne marajo ali pa ga ne prenašajo, ker nimajo encima laktaza, se priporoča uživanje mlečnih izdelkov brez laktoze, seveda pa tudi povsem nemlečnih izdelkov, ki vsebujejo veliko kalcija. Tako naj bodo (pa ne samo zaradi kalcija) na jedilniku pogosto ribe (zlasti sardine, ki veljajo za pravo superživilo za kalcij) in zelena listnata zelenjava (še posebej bogati s tem vitaminom so zeleno in kitajsko zelje, pa rukola in koromač) ter stročnice, privoščimo si tudi mandlje in lešnike, sezam, v jeseni in pozimi prija tudi suho sadje, veliko kalcija imajo fige. Ob tem je prav, da ste pozorni na to, da sol lahko pomembno vpliva na zmanjšano absorpcijo kalcija - ta se izgublja preko ledvic, nase pa kalcij vežejo tudi polnozrnate žitarice in otrobi, špinača in rabarbara. A ti negativni učinki niso pretirani in jih je mogoče brez posebnega truda preprečiti že zgolj z zmanjšanjem slanosti jedi in s tem, da teh živil ne uživamo skupaj. Strokovnjaki svetujejo, da priporočljivo količino dobimo s hrano. Včasih je kljub vsemu treba kalcij dodajati tudi v obliki preparatov, ki so na voljo tako v lekarnah kot v prosti prodaji. Tudi pri teh upoštevamo priporočene količine, priporoča pa se, da to razdelimo na manjše dele in dnevno priporočeno količino kalcija torej užijemo v več delih. Priporočen dnevni vnos kalcija je v mladosti 1300 mg, v odrasli dobi pa 1000 mg, za ženske po 50. letu in za moške po 70. letu starosti se priporoča 1200 mg kalcija dnevno. Ugotovljeno je bilo, da zlasti mlada dekleta in ženske s hrano zaužijejo manj kot polovico priporočenega kalcija za izgradnjo in vzdrževanje zdravih kosti.

In koliko kalcija vsebujejo posamezna živila?

Z decilitrom mleka ga zaužijemo 120 mg, 10 dag ementalerja ga vsebuje 1020 mg, konzerva sardin 330 mg, 10 dag fižola vsebuje 135 mg kalcija, 10 dag zelenega in kitajskega zelja po 110 in 115 mg, špinače 125 mg, 10 dag mandljev celo 254 mg, dober vir kalcija so tudi pistacije in bučna semena. Da lahko telo dodobra izkoristi kalcij, je zelo pomemben vitamin D, procese pošiljanja kalcija iz krvi v kosti, namesto da bi se izločal z urinom, pa zelo spodbuja telesna aktivnost. Še kako torej drži, da je pri preprečevanju osteoporoze izjemno pomemben zdrav življenjski slog: pravilna prehrana in gibanje. Vitamin D sicer vsebujejo tudi nekatera živila - zlasti veliko ga je v jetrih in morskih ribah (sardinah, tuni, lososu), tudi jajčnem rumenjaku in pa z vitaminom D obogatenih mlečnih proizvodih, a vendarle velja, da ga s hrano ne moremo dobiti v zadostni količini; ocenjuje se, da se s hrano zagotovimo običajno le desetino vseh potreb. Večina se ga tvori na koži pod vplivom sončnih žarkov, predvsem v času, ko sije sonce "navpično" na nas. V času od aprila do septembra za tvorbo zadostne količine vitamina D zadošča, da vsaj 15 minut dnevno izpostavimo sončnim žarkom obraz in roki do komolcev, najbolje med 10. in 16. uro, pri čemer velja tudi upoštevati, da kreme za sončenje z zaščitnim faktorjem, steklo, obleka, onesnažen zrak zmanjšajo nastanek vitamina D. V preostalem delu leta sonce v naših krajih ni dovolj močno za tvorbo vitamina D. Mnogim ljudem danes vitamina D primanjkuje. V koži starejšega človeka se tvori veliko manj vitamina D kot pa v koži mlajšega, poleg tega smo zaradi sodobnega načina življenja manj na prostem in se pomanjkanje vitamina D vse bolj ugotavlja tudi pri mlajših ljudeh.

Če smo premalo izpostavljeni sončnim žarkom, ga je torej treba dodajati. Vsebujejo ga nekateri dodatki kalcija in večinoma vsi multivitaminski preparati, vendar vse to v premajhnih količinah za bolnike z osteoporozo, ki se jim dodaja v obliki zdravil. Dnevno naj bi skupno dobili vsaj 1000 enot (20 do 25 mikrogramov) vitamina D, starejši celo več. Kot rečeno, je zelo pomembna tudi telesna vadba, ki poleg boljšega počutja izboljša tudi presnovo teh za naše telo tako pomembnih snovi. Veliko pa lahko k boljši izrabi kalcija pripomore izogibanje alkoholu in tobaku, zmernost se priporoča tudi pri uživanju kave. V starosti lahko s skrbjo za vnos zadostnih količin kalcija in vitamina D v organizem zmanjšamo zlome kosti, zlasti tako neljube oziroma nevarne zlome kolka.

Krompirjeva juha z zelišči

Sestavine: 800 g krompirja, 400 g gomoljev zelene, 200 g stebelne zelene, 1 l zelenjavne jušne osnove, sol, poper, ščep muškatnega oreščka, 2 dcl kisle smetane, šopek peteršilja

Krompir in zeleno olupimo, narežemo na kocke in kuhamo v vreli vodi približno pol ure. Nekako na polovici kuhanja dodamo na kose zrezano stebelno zeleno. Juho malo ohladimo, začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom, potem pa jo zmešamo s paličnim mešalnikom ali v multipraktiku. Primešamo kislo smetano in potresemo s sesekljanim peteršiljem.

Krompirjeva juha z zelišči

Profimedia

Koromač z bešamelom

Sestavine: 6 koromačev, 60 g masla, 30 g moke, 3 dcl mleka, 30 g naribanega parmezana, ščep rdeče sladke paprike, sol

Koromaču odrežemo zelene liste, ga operemo in razrežemo na četrtine. Damo ga v rahlo kipečo slano vodo in ga kuhamo deset minut. Odcedimo in ohladimo. Vmes pripravimo bešamel: v ponvi stalimo maslo in mu dodamo moko. Neprestano mešamo, da se ne naredijo grudice. Med mešanjem prilijemo hladno mleko, dodamo ščep muškatnega oreščka in malo solimo. Umaknemo z ognja. Odcejeni koromač enakomerno popečemo v namaščeni ponvi in ga preložimo v pekač. Čezenj polijemo bešamel, posujemo s parmezanom in pečemo 20 do 25 minut v pečici, ki smo jo predhodno segreli na 200 stopinj. Ko se na vrhu naredi lepa zlata skorjica, je jed gotova. Prileže se vroča ali hladna.

Koromač z bešamelom

Profimedia

Testenine z zeleno in cvetačo

Sestavine: 350 g zelene, 200 g cvetače, 200 g brokolija, 50 g mehkega sira, 10 g masla, 1 zelena paprika, 2 žlici oljčnega olja, 1 dcl mleka, 1 žlica žafranike, 1 strok česna, mediteranske začimbe, sol, poper, testenine

Cvetove brokolija in cvetače skuhamo v pari. Očistimo papriko, jo narežemo in skupaj s česnom in oljem sesekljamo v mešalniku. Zeleno skuhamo v veliko vode, ki smo ji dodali žafraniko. V široki ponvi stalimo maslo, dodamo zmleto papriko, mleko, mehki sir, cvetove cvetače in brokolija ter mediteranske začimbe po okusu. Premešamo, solimo, popramo in približno pet minut kuhamo na zmerni toploti. Skuhamo testenine na zob in jih dodamo v ponev k zelenjavi. Približno dve minuti pražimo, previdno premešamo in ponudimo.

Testenine z zeleno in cvetačo

Profimedia

Zrezki iz blitve

Sestavine: 80 dag blitve, 2 ml oljčnega olja, 1 jajce,

10 dag drobtin, 4 dag parmezana, 2 stroka česna, poper, olje za cvrtje, drobtine za cvrtje, 2 dcl kisle smetane

Blitvo na kratko prekuhamo v slani vodi, odcedimo in drobno sesekljamo. Dodamo oljčno olje, jajce, naribani sir, drobtine, poper, stisnjen česen in dobro premešamo. Oblikujemo zrezke ter jih povaljamo v drobtinah in zlato rumeno ocvremo. Ponudimo prelite s kislo smetano.

Zrezki iz blitve

Profimedia

Puranji rezanci z mandarinami

Sestavine: 400 g puranjih prsi, 40 g masla, 150 g šampinjonov, peteršilj, sol, glavica čebule, 1 žlička karija, 2 dcl sladke smetane za kuhanje, 2 mandarini, 0,5 dcl belega vina, začimbe po okusu ali žlička vegete

Puranje prsi narežemo na rezance (ca. 4 x 1,5 cm). Sesekljamo čebulo in peteršilj, šampinjone grobo narežemo. Mandarine olupimo, jim odstranimo belo kožico in jih razdelimo na krhlje. V široki ponvi na maslu zarumenimo čebulo, nato dodamo šampinjone. Dodamo še peteršilj in narezano meso, solimo, posujemo kari in začimbe po okusu ali vegeto. Malo dušimo in zalijemo s smetano za kuhanje. Dodamo krhlje mandarine, zmanjšamo temperaturo in dušimo, dokler se meso ne zmehča. Tik pred koncem kuhanja prilijemo vino. Zraven se dobro poda kuhani riž.

Caponata

Sestavine: 4 jajčevci, 250 g čebule, 1 kg paradižnika (ali pelatov), 100 g zelenih oliv, 50 g kaper, 2 stebli zelene,

100 ml olja (polovico oljčnega, polovico sončničnega), 3 žlice vinskega kisa, sol, žlička sladkorja, bazilika (suha ali sveža)

Jajčevce narežemo na manjše kocke, jih solimo in pustimo stati pol ure. V veliko ponev damo del olja in nanj sesekljano čebulo, jo kratko popražimo in dušimo z malo vode, da se zmehča. Dodamo narezane paradižnike skupaj s tekočino in dušimo, dokler se omaka ne zgosti. Jajčevce operemo pod vročo vodo, jih odcedimo, osušimo in jih popečemo v posebni ponvi z malo olja. Primešamo narezano stebelno zeleno in vse skupaj še malce popečemo. Potem jajčevce z zeleno vmešamo v omako, dodamo narezane olive, oprane in odcejene kapre, premešamo in dušimo še kakšnih pet minut. Posujemo s sladkorjem, dodamo kis (po želji tudi sesekljan pekoči feferon). Umaknemo z ognja, dodamo baziliko, pokrijemo s pokrovko in pustimo, da se okusi premešajo.

Caponata

Profimedia

Domnevajo, da fermentirano kislo zelje izvira iz Kitajske, kjer so ga uporabljali že pred več kot 2000 leti. Takrat je bila fermentacija ena od metod za preprečevanje hitrega kvarjenja hrane. Kislo zelje je preživelo stoletja in postalo priljubljeno kot priloga in začimba v mnogih kulturah. Nekatere zdravilne lastnosti kislega zelja povzemamo po spletni strani healthline.com.

V črevesju je na milijarde mikroorganizmov ali črevesne flore, desetkrat več, kot je vseh celic v telesu. Nepasterizirano kislo zelje vsebuje probiotike - koristne bakterije, ki delujejo kot prva obrambna linija pred toksini (strup nekaterih mikroorganizmov) in škodljivimi bakterijami. Prav tako lahko izboljšajo prebavo in splošno zdravje. Probiotiki v kislem zelju lahko pomagajo izboljšati bakterijsko ravnovesje v črevesju tudi po jemanju antibiotikov. To lahko pomaga zmanjšati ali preprečiti drisko, ki jo povzročajo antibiotiki. Raziskave kažejo, da probiotiki pomagajo zmanjšati napenjanje, pline, zaprtje, drisko in simptome, povezane s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom.

Različni probiotični sevi so zelo koristni za zdravje. Raziskave so pokazale, da lahko ena porcija kislega zelja vsebuje do 28 različnih bakterijskih sevov. Kot večina drugih fermentiranih živil tudi kislo zelje vsebuje različne encime, ki pomagajo razgraditi hranila v manjše, lažje prebavljive molekule.

Krepi imunski sistem

Kislo zelje je vir probiotikov in hranil za krepitev imunskega sistema. Bakterije v črevesju lahko močno vplivajo na imunski sistem, probiotiki, ki jih najdemo v kislem zelju, pa lahko izboljšajo ravnovesje bakterij v črevesju, kar pomaga ohranjati zdravo črevesno sluznico. Močnejša črevesna obloga pomaga preprečiti, da bi neželene snovi pronicale v telo in povzročile imunski odziv.

Ohranjanje zdrave črevesne flore pomaga tudi pri preprečevanju rasti škodljivih bakterij in lahko celo poveča proizvodnjo naravnih protiteles. Poleg tega lahko redno uživanje probiotičnih živil, kot je kislo zelje, zmanjša tveganje za okužbe sečil in prehlad. Če zbolite, vam lahko redno uživanje hrane, bogate s probiotiki, pomaga hitreje okrevati.

Poleg tega, da je vir probiotikov, je kislo zelje bogato z vitaminom C in železom, ki prispevata k zdravemu imunskemu sistemu. Zlasti povečanje vnosa vitamina C lahko pri prehladu pomaga, da se hitreje znebite simptomov.

Pomaga pri izgubi telesne teže

Redno uživanje kislega zelja lahko pomaga pri hujšanju, saj ima, tako kot večina zelenjave, malo kalorij in veliko vlaknin. Prehrana z visoko vsebnostjo vlaknin poskrbi, da smo siti dalj časa, kar lahko pomaga na enostaven način zmanjšati število zaužitih kalorij.

Probiotiki v kislem zelju pa lahko pomagajo tudi pri doseganju vitkega pasu. Natančnih razlogov za to še ne poznamo, vendar znanstveniki verjamejo, da lahko nekateri probiotiki zmanjšajo količino maščobe, ki jo telo absorbira iz prehrane. Različne študije so pokazale, da so udeleženci, ki so prejemali živila ali dodatke, bogate s probiotiki, izgubili več teže kot tisti, ki so jemali placebo. Nedavna študija je celo pokazala, da so ljudje, vključeni v študijo, ki so uživali probiotike, pridobili približno 50 odstotkov manj telesne maščobe kot tisti, ki so prejemali placebo. To nakazuje, da lahko hrana, bogata s probiotiki, celo pomaga preprečiti povečanje telesne mase.

Vendar ti rezultati niso univerzalni, poleg tega imajo lahko različni probiotični sevi različne učinke. Potrebnih je več raziskav, da bi lahko določili učinkovitost probiotičnih sevov, specifičnih za kislo zelje, pri izgubi telesne teže.

Povezava med črevesjem in možgani

Razpoloženje lahko vpliva na to, kaj jeste, a velja tudi obratno. Kar jeste, lahko vpliva na vaše razpoloženje in delovanje možganov. Vedno več študij odkriva tesno povezavo med črevesjem in možgani. Ugotovili so, da ima lahko vrsta bakterij v črevesju sposobnost pošiljanja sporočil možganom, kar vpliva na njihov način delovanja in dojemanje sveta.

Tako na primer fermentirana probiotična živila, kot je kislo zelje, prispevajo k ustvarjanju zdrave črevesne flore, kar lahko, glede na raziskave, pomaga zmanjšati stres in ohranja zdravje možganov. Ugotovljeno je bilo, da probiotiki pomagajo izboljšati spomin in zmanjšati simptome anksioznosti, depresije, avtizma in celo obsesivno-kompulzivne motnje. Kislo zelje lahko ohranja zdravje možganov tudi s povečanjem absorpcije mineralov, ki uravnavajo razpoloženje, vključno z magnezijem in cinkom.

Kljub temu nekateri raziskovalci opozarjajo, da lahko spojine v kislem zelju medsebojno delujejo z zaviralci monoaminooksidaze, vrsto zdravil za zdravljenje depresije, anksioznih motenj in Parkinsonove bolezni. Ljudje, ki jemljejo ta zdravila, se morajo posvetovati s svojim zdravnikom, preden v svojo prehrano vključijo kislo zelje.

Lahko zmanjša tveganje za nekatere vrste raka

Kislo zelje vsebuje antioksidante in druge koristne rastlinske spojine, ki lahko pomagajo zmanjšati tveganje za nastanek nekaterih vrst raka. Raziskovalci verjamejo, da lahko te spojine pomagajo zmanjšati poškodbe DNK, preprečijo celične mutacije in blokirajo prekomerno rast celic, zaradi česar običajno nastane tumor.

Proces fermentacije zelja lahko ustvari tudi posebne rastlinske spojine, ki zavirajo rast predrakavih celic. Nekateri geni so povezani s povečanim tveganjem za nastanek raka. Izražanje teh genov je včasih modulirano s kemičnimi spojinami v hrani. Nedavni študiji kažeta, da lahko sok kislega zelja pomaga zmanjšati tveganje za nastanek raka z zmanjšanjem izražanja genov, povezanih z rakom. V eni od študij so raziskovalci opazili, da imajo ženske, ki so jedle veliko zelja in kislega zelja od mladosti do odrasle starosti, zmanjšano tveganje za nastanek raka na dojki. Ženske, ki so zaužile več kot tri porcije kislega zelja na teden, so imele za 72 odstotkov manjše tveganje za nastanek raka na dojki kot tiste, ki so pojedle manj kot 1,5 porcije na teden.

Študija, v katero so bili vključeni moški, pa je pokazala, da ima zelje podobne učinke na tveganje za nastanek raka na prostati. Vendar je število študij omejeno, vse pa niso pokazale enakih rezultatov. Zato je potrebnih še več raziskav, preden lahko naredimo trdne sklepe.

Lahko spodbuja zdravje srca

Kislo zelje lahko prispeva k bolj zdravemu delovanju srca, saj vsebuje veliko vlaknin in probiotikov, ki lahko pomagajo znižati raven holesterola. Probiotiki v kislem zelju lahko pomagajo tudi nekoliko znižati krvni tlak pri ljudeh s hipertenzijo. Poleg tega je kislo zelje eden redkih rastlinskih virov menakinona, bolj znanega kot vitamin K2. Domnevamo, da vitamin K2 pomaga zmanjšati tveganje za srčne bolezni, saj preprečuje kopičenje kalcijevih usedlin v arterijah. V eni od študij je redno uživanje živil, bogatih z vitaminom K2, za 57 odstotkov zmanjšalo tveganje za smrt zaradi bolezni srca. V drugi študiji pa je bilo dokazano, da so ženske zmanjšale tveganje za srčne bolezni za 9 odstotkov za vsakih 10 mikrogramov vitamina K2 na dan. Za lažjo predstavo: skodelica kislega zelja vsebuje približno 6,6 mikrograma vitamina K2.

Prispeva k močnejšim kostem

Kislo zelje vsebuje vitamin K2, ki je zelo pomemben za zdrave kosti. Natančneje, vitamin K2 aktivira dve beljakovini, ki se vežeta na kalcij, glavni mineral, ki ga najdemo v kosteh, kar naj bi prispevalo k močnejšim in bolj zdravim kostem. Pravzaprav je več študij pokazalo, da vitamin K2 lahko prispeva k zdravju kosti.

Tako je na primer tri leta trajajoča študija pri ženskah po menopavzi pokazala, da so imele tiste ženske, ki so jemale dodatke vitamina K2, počasnejšo s starostjo povezano izgubo mineralne gostote kosti. Podobno je tudi več drugih študij dokazalo, da je jemanje dodatkov z vitaminom K2 zmanjšalo tveganje za zlom hrbtenice, kolka in drugih kosti za 60 do 81 odstotkov. Vendar pa so bili v nekaterih od teh študij uporabljeni zelo visoki odmerki vitamina K2. Tako ni znano, ali bi bila zadostna že količina vitamina K2, ki bi ga dobili samo s kislim zeljem.

Kako kupovati kislo zelje?

Kislo zelje lahko kupite na tržnici in v večini supermarketov, vendar niso vse vrste kislega zelja enake. Da boste v trgovini dobro izbrali, upoštevajte preproste nasvete:

- Izogibajte se pasteriziranemu kislemu zelju, saj ta postopek uniči koristne probiotike. Pri hladnem kislem zelju je manj verjetno, da je pasterizirano, vendar raje to preverite na etiketi.

- Izogibajte se konzervansom. Številne blagovne znamke kislega zelja imajo konzervanse, ki lahko zmanjšajo število probiotikov.

- Izogibajte se dodanemu sladkorju. Kislo zelje naj vsebuje le dve osnovni sestavini: zelje in sol. Zelju je lahko dodana tudi zelenjava, vendar ne kupujte kislega zelja, ki vsebuje sladkor ali karkoli drugega.

Če pa želite biti povsem prepričani o kvaliteti kislega zelja in vseh njegovih koristih, je najbolje, da se fermentacije lotite sami.

Zdravstvene koristi banan vas bodo prepričale, da pojeste vsaj eno na dan in s tem odženete zdravnika stran, sporočajo na spletni strani healthshots.com. Banana je najbolj okusno in s hranili bogato živilo, zelo pogosto uporabljeno v indijski kuhinji. Uživate jih lahko v različnih oblikah - surovo, v sadnih napitkih ali celo kot čips. Ste vedeli, da lahko uživanje banan spremeni vaše življenje?

Mnogi ne vedo, da so banane vir esencialnih vitaminov in mineralov, kot so vitamina A in B, kalij in magnezij. To pomeni, da ugodno vplivajo na raven krvnega tlaka, uravnavajo telesno težo, izboljšajo prebavo in delovanje srca. Še več, banana v trenutku poveča energijo in vsebuje le 90 kalorij na kos. Medtem ko razmišljate o receptih, v katerih lahko uporabite banane, vam predstavljamo pet razlogov, zakaj morate to darilo narave vključiti v svojo prehrano.

1. Boljše delovanje srca

Banana je bogata z vlakninami, magnezijem in kalijem, kar lahko izboljša zdravje srca kot nobeno drugo živilo! Glede na raziskavo, ki jo je objavila Harvard School of Public Health, lahko uživanje banan pomaga pri lajšanju napetosti v stenah krvnih žil, s čimer se zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni in koronarno srčno bolezen. Kalij v bananah pomaga uravnavati srčni utrip, krvni tlak in ohranja budnost možganov.

2. Hitrejše hujšanje

Banane imajo relativno malo kalorij, kar je dobra novica za tiste, ki želijo shujšati. Povprečno velika banana ima nekaj več kot 90 kalorij in vsebuje veliko vlaknin, ki vplivajo na upočasnitev prebave in dolgotrajen občutek sitosti.

3. Izboljšana prebava

Banane vsebujejo veliko vode in vlaknin, ki so odlične za prebavo. Topne vlaknine absorbirajo vodo, kar pomaga ohranjati mehko blato. Prav tako lahko pomagajo izboljšati gibanje blata skozi prebavni trakt. Še več, na seznam lahko dodamo, da pomagajo pri obnavljanju elektrolitov, na primer kalija, ki se pri driski ali bruhanju pogosto izgubijo. Vsebuje tudi odporen škrob (še posebej, če uporabljate kuhane, manj zrele banane), ki spodbuja celjenje črevesja.

4. Pomaga pri slabokrvnosti

Banane imajo visok delež železa, zato lahko pomagajo pri obvladovanju slabokrvnosti oziroma anemije (močno zmanjšanega števila rdečih krvnih celic). Glede na raziskavo, ki jo je objavila ameriška Nacionalna medicinska knjižnica National Institutes of Health, lahko visoka vsebnost železa v bananah spodbudi proizvodnjo hemoglobina v krvi in ​​pomaga pri boju proti anemiji. Poleg tega vitamin B6 v bananah uravnava raven glukoze v krvi, kar lahko pomaga ljudem z anemijo.

5. Izboljša spanje in razpoloženje

Banane, bogate s kalijem, pomagajo sprostiti mišice po napornem dnevu. Vitamin C v bananah podpira zdravo delovanje možganov s proizvodnjo serotonina, hormona, ki vpliva na vaš cikel spanja, vpliva pa tudi na razpoloženje in sposobnost obvladovanja stresa in/ali bolečine. Poleg tega banane vsebujejo triptofan, aminokislino, ki lahko pomaga ohranjati vaš spomin in uravnava vaše razpoloženje.

Ko boste naslednjič pomislili, da ste pojedli že dovolj zelenjave in sadja, ne pozabite na številne koristi banan in jih dodajte v svojo vsakodnevno prehrano.