1. Zeleni čaj

Za proizvodnjo zelenega čaja je treba lističe zelo hitro posušiti, da se prepreči fermentacija aktivnih encimov v njih. Daljša ko je fermentacija, večja je količina kofeina. Obenem dolga fermentacija uničuje mnoge najbolj zdravilne sestavine. Zaradi te minimalne obdelave zeleni čaj vsebuje veliko farmakološko aktivnih polifenolov, predvsem katehinov, ki so zaslužni, da se pospešeno topi maščoba. Povečujejo potrošnjo energije, potrebne za prebavo, absorpcijo in metabolizem hrane. Hkrati stimulirajo oksidacijo maščobnega tkiva. Tudi pri prehrani, ki vsebuje veliko maščob, dolgotrajni vnos katehinov zmanjšuje kopičenje maščobnih celic. Študije potrjujejo, da katehini zelenega čaja ovirajo emulgacijo maščob in zmanjšujejo vsrkavanje maščob iz hrane. Zeleni čaj je zelo učinkovit tudi za čiščenje organizma, ker povečuje proizvodnjo ključnih razstrupljevalnih encimov in s tem spodbuja izločanje strupenih snovi iz organizma. Dnevno bi bilo dobro popiti dve ali tri skodelice zelenega čaja, seveda nesladkanega.

2. Čaj oolong

Čaj oolong (drugo ime zanj je čaj wulong) je polfermentirani čaj, ki je pravzaprav vmesna stopnja med črnim in zelenim čajem. Imenujejo ga tudi aromatični sovražnik maščob, ker učinkovito pospešuje presnovo in razgraja maščobe. Tudi pri oolongu so glavni "delavci" katehini, naravni oksidanti. V zadnjem času je bilo opravljenih nekaj raziskav, rezultate je objavil časopis Journal of Medical Investigation, ki so pokazale, da je čaj oolong pri izgorevanju maščob celo bolj učinkovit kot zeleni čaj. Če skodelico čaja spijemo pred obrokom, zmanjša željo po ogljikovih hidratih, ko ga pijemo med obroki, pa pomaga odpraviti željo po prigrizkih. Lističe lahko prelijemo z vročo vodo, še bolje bo, če dve žlički čaja prelijete z litrom mrzle vode, dodate nekaj rezin limone in nekaj lističev mete, potem pa vrč postavite v hladilnik. Osvežilna pijača bo pomagala ob napadih lakote.

3. Hibiskusov čaj

Hibiskus je eden najlepših cvetov tropskih dežel, je prepoznavne rdeče barve in kiselkastega okusa. Vsebuje blagodejne snovi, ki jih cenimo že stoletja. Od nekdaj ga poznajo tudi kot pomagalo pri uravnavanju telesne mase. Hibiskus je bogat vir vitamina C in flavonoidov, ki pomagajo pri razstrupljanju telesa. Hkrati je diuretik in odpravlja občutek napihnjenosti. Hibiskusov čaj je bogat s snovmi, ki zmanjšujejo absorpcijo sladkorja in maščob.

4. Koprivni čaj

Koprivni čaj danes pogosto uporabljamo kot diuretik pri vnetjih sečil in ob pojavu ledvičnih kamnov, že dolgo pa v ljudskem zdravilstvu velja, da pomaga pri revmatskih težavah. Listje koprive vsebuje veliko klorofila, organskih kislin in mineralnih soli z veliko kalcija, kalija, fosforja in železa. Kopriva čisti kri in odplavlja strupe iz organizma, s tem pa pospešuje proces hujšanja. Pomembno je vedeti, da tega čaja ne priporočajo ljudem, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi.

5. Lotosov čaj

Lotos je od nekdaj zdravilno sredstvo kitajske in indijske tradicionalne medicine. Vsebuje veliko polifenolov, ki blagodejno vplivajo na zdravje. Od nekdaj ga uporabljajo kot sredstvo za zniževanje krvnega pritiska, v novejšem času govorijo o njem tudi kot o anti-ageing živilu. Raziskavi, ki jo je pred kratkim objavil časopis Nutrition and Metabolism, je pokazala, da izvleček lotosa odlično zmanjša nalaganje trigliceridov. Shujševalni učinek lotosa, pišejo, naj bi se še okrepil s hkratnih uživanjem L-karnitina. Seveda pa je treba na koncu napisati, da noben čaj od petih, ki v svetu veljajo za najboljše podpornike shujševalnih kur, ni čudežen. Da bi spili dve skodelici čaja dnevno in pričakovali, da se bo maščoba kar topila - slišati je prelepo, da bi bilo res. In tudi ni res. Je pa lahko vsak od naštetih čajev pomagalo pri hujšanju, če pazite na to, kaj pojeste, in obenem poskrbite za pravo mero gibanja.

Ko sem nedavno pri babici odkrila 50 let staro kuharico, ki jo je spisala italijanska diva Sophia Loren, so me jedi znova očarale, še bolj pa strast pri kuhanju, kakršno premorejo le Sredozemci. Večina receptov je sestavljena iz lokalnih in sezonskih svežih živil, polnih zdravih hranil, priprava pa je primerna tudi za začetnike. Eno poglavje Lorenova nameni tudi vinu, ki ga je v družbi Tita spoznavala na Brionih.

Ni poletja brez paradižnika

Med sredozemskimi kuhinjami je najbolj priljubljena italijanska. Le kdo ne pozna pice, testenin na tisoč in en način ali pa sladkosti, kot so tiramisu, gelato in piškotki z nutelo? Sočen rdeč paradižnik nas takoj spomni na poletje. Zdaj že pokojni ameriški kuharski zvezdnik, popotnik in pisec Anthony Bourdain ni mogel mimo paradižnika. V njegovi knjigi Appetites: A cookbook navduši preprost recept za okusno paradižnikovo solato s svežimi mesnatimi paradižniki. Dodamo jim še česen, šalotke, peteršilj, baziliko, prelijemo z najboljšim deviškim oljčnim oljem in kisom iz šerija (tudi balzamični kis bo dovolj dober) ter začinimo s soljo in poprom.

Skleda solate je kosilo, ki vas bo osvežilo z raznimi dodatki, kot so puranji trakci, tuna, feta sir, metuljčki ali pira, pa tudi prijetno nasitilo. Če vam ne diši solata, vas morda prepričajo lahkotne testenine z narezanimi svežimi paradižniki ali paradižnikovo omako, po želji lahko dodate nekaj kaper, oliv, za sladkosnede dodajte rozine, pogumnim jedcem pa nekaj sesekljanega čilija. Če ste uporabili sveže paradižnike, jed obogatite z bivoljo mocarelo, oljčnim oljem, poprom, soljo in nekaj listi sveže bazilike. Sophia Loren prisega na česen, po njenem ne sme manjkati na testeninah, paradižnikovi omaki pa bi vedno morali dodati žlico sladkorja, saj pomaga ublažiti kiselkast okus paradižnika. Testenine s paradižnikom so preprosta jed, a s svežimi sestavinami tako okusna, da se bo pri ljubiteljih pašte gotovo večkrat znašla na meniju, v spremstvu kozarčka najboljšega vina, občasno pa ga zamenjajte s penino.

Ko začarata vonj in okus

Italijanska diva v svoji knjigi piše, da jed ocenimo najprej po njenem vonju, nato po videzu in šele na koncu po okusu. Verjame, da pravi strokovnjak vse ugotovi že z vohom in opazovanjem, zato so italijanske jedi tako dišeče in očem prijetne. Njihove ribje in mesne jedi prav zares vedno tako omamno dišijo, tudi zaradi ščepca ali dveh mediteranskih začimb in zelišč, kot so bazilika, majaron, origano, timijan in rožmarin. Za mnoge med nami diši Sredozemlje po mesu »s roštilja«, Španija po pršutu in paelji, Portugalska po bakalaju, Francija po bagetah, ribjih specialitetah in siru, Grčija po musaki in omaki caciki, Turčija po šiškebabu in baklavi, Maroko po kuskusu in tažinu. Čeprav Sredozemci obožujejo zdrave bele in modre ribe ter morske sadeže, ki jih pripravijo čim bolj hitro in enostavno, da obdržijo morski okus, se na njihovih krožnikih pogosto znajdejo tudi mesne specialitete. Tako morski kot mesni krožniki so premišljeno začinjeni in vedno v kombinaciji z zelenjavo, pa če je to pečen piščanec, dušeno mleto meso ali pa počasi pečena jagnjetina.

Osvežitev s sladoledom

V Sredozemlju obed pogosto sklenejo s sočnim svežim sadjem, poleti s sadnim sladoledom, pozimi pa tudi z okusnim pecivom, ki mu dodajo vloženo, suho ali kandirano sadje. Na Bližnjem vzhodu s sladkornim sirupom prelivajo slaščice iz listnatega testa, nadevane z orehi, pistacijami in datlji, ki jih odišavijo s kančkom rožne vode. Drugod pripravljajo slaščice iz mleka, smetane ali jajčne kreme, kot so španska katalonska krema, italijanska panna cotta in dubrovniška rožata.

Zelo pomembno je, da svojo telesno temperaturo ohranjamo pri 37 stopinjah Celzija, sicer se lahko pregrejemo in hudo zbolimo. Naša telesna temperatura ostaja takšna, kot mora biti, po zaslugi napenjanja (ali krčenja) mišic v rokah in nogah. S tem procesom ustvarjamo oziroma proizvajamo toploto. S krvjo ta toplota nato potuje po telesu. Da bi preprečili, da se naša telesna temperatura preveč poviša, kot se denimo tedaj, ko na vroč dan telovadimo, se mora naše telo znebiti nekaj te toplote. Topla kri po krvnih žilah potuje do kože. Ta toplota se nato preko kože sprosti v zrak okoli nas. Če to ne zadostuje, da se ohladimo, se začnemo potiti. S tem pospešimo uhajanje toplote skozi kožo.

Najbolj prijetno se običajno počutimo, če je temperatura okoli nas 18 do 24 stopinj Celzija. To je očitno temperatura, pri kateri lahko vsakršna odvečna toplota uide v zrak. Hkrati ni tako nizka, da bi se morali gibati naokrog, da bi se ogreli.

Če poleti oblečemo debel pulover, ki preprečuje, da odvečna toplota iz našega telesa preko kože uhaja v zrak, nam postane vroče. Neprijetno pa se lahko počutimo tudi tedaj, če je zunaj vroče in je v zraku veliko vlage. Tedaj zaradi visoke zunanje temperature odvečno toploto težko preko kože oddajamo v zrak okoli nas (saj je ta že tako topel).

Na zelo vroč ali vlažen dan se naše telo težko znebi odvečne toplote. Zato je dobro, da se ohlajate na druge načine.

- Popijte veliko vode. Tako se ne boste le počutili bolje, ampak boste svoje telo oskrbeli tudi z dovolj tekočine, da jo bo lahko pretvorilo v znoj. Potenje namreč olajša oddajanje odvečne toplote.

- Poleti se izogibajte soncu, poskušajte se zadrževati v senci ali na mestih, kjer vas bo hladil veter.

- Nosite lahka in zračna oblačila iz naravnih materialov.

- Nosite oblačila svetlih barv, saj temne barve privlačijo toploto in jo bolj vpijajo.

- V najtoplejšem delu dneva se izogibajte naporni telesni vadbi, denimo teku in kolesarjenju.

- Ob vročih dneh se večkrat ohladite v bazenu ali se pred vročino umaknite v klimatizirane prostore.

- Sedite pred ventilatorjem. Ta sicer ne suši in hladi zraka, pomaga pa pri njegovem premikanju nad našo kožo, kar pospeši izparevanje znoja in poveča občutek hlada. 

Lubenica je zelo okusna in osvežilna, hkrati pa je za zdravje zelo koristna. Vsebuje le 46 kalorij na 155 gramov (ena skodelica), veliko vitamina C in A ter druge zdrave hranilne snovi. Izpostavljamo največje koristi, ki jih prinaša redno uživanje lubenice, povzeli smo jih po spletnem portalu Healthline.

Pomaga pri hidraciji telesa

Voda je zelo pomembna za ohranjanje hidracije telesa, pomaga pa tudi uživanje živil z visoko vsebnostjo vode. Lubenica vsebuje kar 92 odstotkov vode, hkrati pa nas še nasiti. Kombinacija vode in vlaknin pomeni, da zaužijete veliko količino hrane z malo kalorij.

Vsebuje hranila in koristne rastlinske spojine

Med sadjem je prav lubenica med sadeži z najmanj kalorijami - le 46 kalorij na 155 gramov, kar je celo manj kot pri sadju z nizko vsebnostjo sladkorja, na primer jagodičevju. Lubenica pa vsebuje tudi veliko drugih hranil, vključno z naslednjimi vitamini in minerali: vitamin C: 21 odstotkov referenčnega dnevnega vnosa (RDI); vitamin A: 18 odstotkov RDI; kalij: pet odstotkov RDI; magnezij: štiri odstotke RDI; vitamini B1, B5 in B6: tri odstotke RDI.

V lubenici je prav tako veliko karotenoidov, vključno z betakarotenom in likopenom. Poleg tega ima citrulin, pomembno aminokislino.

Najpomembnejši antioksidanti v lubenici:

• Vitamin C je antioksidant, ki pomaga preprečevati poškodbe celic zaradi prostih radikalov.

- Karotenoidi so vrsta rastlinskih spojin z alfa- in betakarotenom, ki jih vaše telo pretvori v vitamin A.

- Likopen je vrsta karotenoida, ki se ne spremeni v vitamin A. Ta močni antioksidant daje rdečo barvo paradižniku in lubenici in je zelo zdrav.

• Kukurbitacin E je rastlinska spojina z antioksidativnimi in protivnetnimi učinki. Grenka melona, ​​sorodnica lubenice, vsebuje še več kukurbitacina E.

Lahko pomaga preprečevati nastanek raka

Raziskovalci so preučevali likopen in druge rastlinske spojine v lubenici ter njihove učinke pri preprečevanju nastanka raka. Čeprav je vnos likopena povezan z manjšim tveganjem za nastanek nekaterih vrst raka, so rezultati študije različni. Najmočnejša ugotovljena povezava je med likopenom in rakom prebavnega sistema, tveganje za nastanek raka pa naj bi zmanjševal z zniževanjem inzulinu podobnega rastnega faktorja (IGF), beljakovine, ki sodeluje pri celični delitvi. Visoke ravni IGF so namreč povezane z nastankom raka. Kukurbitacin E pa so raziskovali zaradi sposobnosti zaviranja rasti tumorja.

Lahko izboljša zdravje srca

Bolezni srca so najpogostejši vzrok smrti po vsem svetu. Dejavniki življenjskega sloga, vključno s prehrano, lahko znižajo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap, saj znižajo visok krvni tlak in holesterol. Številna hranila v lubenici imajo posebne koristi za zdravje srca. Študije kažejo, da likopen lahko pomaga zniževati holesterol in krvni tlak.

​Študije, pri katerih so sodelovale debele ženske v postmenopavzi in finski moški, pa so pokazale, da lahko likopen zmanjša tudi togost in debelino sten arterij.

​Lubenica vsebuje še citrulin, aminokislino, ki lahko poveča raven dušikovega oksida v telesu. Dušikov oksid pomaga pri širjenju krvnih žil, kar znižuje krvni tlak.

Drugi vitamini in minerali v lubenici so prav tako dobri za srce, predvsem vitamini A, B6, C, magnezij in kalij.

Lahko zmanjša vnetje in oksidativni stres

Vnetja so pogosta pri številnih kroničnih boleznih. Lubenica lahko pomaga zmanjšati vnetja in oksidativne poškodbe, saj ima zelo veliko protivnetnih antioksidantov (vključno z likopenom) in vitamina C.

V študiji iz leta 2015 so laboratorijske podgane hranili z lubenico v prahu in tako dopolnili njihovo nezdravo prehrano. V primerjavi s kontrolno skupino so razvile nižjo vrednost vnetnega markerja C, reaktivnega proteina, in manj oksidativnega stresa.

V eni od študij so ljudje pili paradižnikov sok, bogat z likopenom, dodali so mu tudi vitamin C. Njihovi markerji za vnetje so se zmanjšali, vrednost antioksidantov pa povečala. Lubenica vsebuje tako likopen kot vitamin C. Kot antioksidant lahko likopen koristi tudi zdravju možganov, na primer pri preprečevanju nastanka in poslabšanja Alzheimerjeve bolezni.

Lahko pomaga preprečiti degeneracijo rumene pege

Likopen se nahaja v več delih očesa, kjer pomaga zaščititi oko pred oksidativnimi poškodbami in vnetji. Prav tako lahko prepreči starostno degeneracijo makule (AMD). To je pogosta težava z očmi, ki lahko pri starejših odraslih povzroči slepoto. Vloga likopena kot antioksidanta in protivnetne spojine lahko pomaga preprečiti razvoj in poslabšanje AMD.

Lahko pomaga pri lajšanju bolečin v mišicah

Citrulin, aminokislina v lubenici, lahko zmanjša bolečine v mišicah. Na voljo je tudi kot prehranski dodatek. Zdi se celo, da sok lubenice poveča absorpcijo citrulina. V eni od manjših študij so športniki pili navaden sok lubenice, sok lubenice, pomešan s citrulinom, ali samo citrulin. Oba napitka iz soka lubenice sta v primerjavi s čistim citrulinom vplivala na manj bolečin v mišicah in doseganje zdravega srčnega utripa.

Raziskovalci so izvedli tudi poskus v epruveti, s katerim so raziskali absorpcijo citrulina. Njihove ugotovitve kažejo, da je absorpcija citrulina najučinkovitejša, če ga uživamo s sokom lubenice. V drugih raziskavah so preučevali še potencial citrulina za izboljšanje vzdržljivosti in uspešnosti vadbe, a za zdaj pozitivnih učinkov niso mogli dokazati.

Koristi koži in lasem

Vitamina A in C, ki ju najdemo v lubenici, sta pomembna za zdravo kožo in lase. Vitamin C pomaga telesu pri tvorjenju kolagena, beljakovine, ki kožo ohranja prožno in lase močne. Vitamin A je pomemben tudi za zdravo kožo, saj pomaga ustvarjati in obnavljati kožne celice. Brez vitamina A je koža videti suha in luskava. Tako likopen kot betakaroten lahko pomagata zaščititi kožo pred sončnimi opeklinami.

Lahko izboljša prebavo

Lubenica vsebuje veliko vode in manjšo količino vlaknin, oboje pa je zelo pomembno za zdravo prebavo. Vlaknine vplivajo na količino blata, voda pa pomaga pri delovanju prebavnega trakta. Uživanje sadja in zelenjave, bogatih z vodo in vlakninami, tudi lubenice, je lahko zelo koristno za zdravo odvajanje.

Imate slabo prebavo?

Napihnjenost pogosto spremlja slabo prebavo. Pri nekaterih ljudeh je želodec preveč občutljiv za pline. Vsakič, ko kaj jemo ali pijemo, mora biti želodec sproščen, da bi lahko sprejel zaužito. Če smo čustveno napeti, ostaja želodec skrčen. Velik del napihnjenosti po obroku je mogoče pripisati uživanju hrane takrat, ko nismo sproščeni. Če hitimo, smo jezni ali napeti, smo žrtev tesnobe, je boljše, da ne jemo. Med uživanjem hrane je treba biti umirjen, da bi se lahko želodec dovolj sprostil in naredil prostor za hrano in napitke.

Je težava v črevesju?

Sindrom nadraženega črevesja vsebuje vrsto simptomov: napihnjenost, vetrove, bolečino v trebuhu, zaprtje in/ali drisko in ti opozarjajo, da črevesje ne deluje dobro, čeprav je anatomsko ustrezno. Med možne vzroke teh motenj sodijo neprenašanje ustrezne hrane, stres, črevesna viroza in antibiotiki. Nekaterim obolelim pomaga, če se izogibajo določenim živilom. Zelje, stročnice, leča, cvetača in kikiriki denimo gredo neprebavljeni skozi prvi del tankega črevesa in lahko v debelem črevesu fermentirajo. Podobno je z umetnim sladilom sorbitolom, ki ga dodajajo džemom, bonbonom in žvečilnim gumijem brez sladkorja - zato lahko povzroči vetrove in napihnjenost.

Žrtve sindroma razdraženega črevesja je težko zdraviti, ker vzrok težav ne tiči v telesu. Znatno pomoč lahko pomeni povečano uživanje raztopljivih vlaken (prebavljenih v črevesju) iz jabolk, hrušk, ovsa, ječmena in rži.

Je kriva ustrezna hrana?

Neprenašanje ustreznih živil odkrivajo pri kar polovici obolelih za sindromom razdraženega črevesja. Glavni simptomi so pogosto vetrovi in napihnjenost. Vzroki neprenašanja hrane še niso povsem pojasnjeni, nekateri jih vidijo v pomanjkanju ustreznih prebavnih encimov, v preveliki količini napačne vrste črevesnih bakterij, v prepustnem črevesju, zaradi česar molekule hrane prodrejo v krvni obtok in v prehitrem toku hrane skozi prebavila, tako da se hrana narobe fermentira.

Če sumite, da vam napihnjenost povzročajo ustrezna živila, si omislite dnevnik prehrane in odkrili jih boste. Še boljši odgovor vam bo dala eliminacijska dieta, le da ta zahteva čas, doslednost in strokovni nadzor. To dieto sestavlja poenostavljena prehrana z mesom, sadjem in zelenjavo teden dni ali več, nakar postopoma drugo za drugo vključujemo druga živila. Pri tem ugotavljamo, ali katero od teh živil povzroča simptome.

Je krivo zaprtje?

Zaradi zaprtja odpadne snovi počasneje potujejo skozi črevesje. Njihovo zadrževanje v črevesju traja povprečno 50 ur. Vsak daljši čas pomeni preveliko absorbiranje vode iz blata, zato to postane trdo in ga teže izločamo.

Če opazimo strjevanje blata, je treba takoj ukrepati: velike potrebe nikoli ne prelagamo za več kot nekaj minut in zmeraj imejmo obilen zajtrk z vlakninami (žitarice s suhimi slivami in marelicami so dobra izbira). Takšen zajtrk je najboljša oblika zagona črevesja. Zato si je treba zagotoviti dovolj časa za veliko potrebo, preden odidemo ven.

Ob vztrajnem zaprtju pomagajo naravna odvajala, najbolje tista, ki vsebujejo snovi, ki v vodi nabreknejo, zaradi česar se poveča obseg blata. Mnoge od teh pripravkov dobimo brez recepta. Jemati jih je treba vsaj teden dni, preden ugotovimo, ali nam pomagajo. Nekaj prvih tednov bomo nemara čutili še večjo napihnjenost, vendar ta občutek potem mine. Če se odločite za umetna odvajala, se prej posvetujte z zdravnikom.

Je kriva menstruacija?

Napihnjenost je eden glavnih simptomov predmenstrualnega sindroma (PMS), verjetno zaradi dveh dejavnikov: najprej spolnega hormona progesterona, ki se pred začetkom menstruacije bolj izloča in sprošča gladke mišice, s čimer črevesju dovoljuje širjenje in polnjenje z zrakom, in pa zaradi zadrževanja tekočine v telesu.

In kako stvar preprečiti? Včasih predpišejo diuretike (snovi, ki spodbujajo mokrenje/uriniranje, s tem pa izločanje vode in soli iz telesa), vendar lahko imajo ti neprijetne stranske posledice, denimo želodčne težave in slabost. Zato je najprej zaželeno poskusiti lažje prijeme, denimo zboljšati prehrano in povečati telesno aktivnost. Manjše vnašanje soli v telo lahko pogosto zmanjša napihnjenost, ki jo povzroča PMS. Zato se je treba izogibati čipsu, kikirikijem in drugim slanim prigrizkom in mesnim izdelkom - praviloma vsebujejo veliko soli. Imejte enostavno prehrano z veliko svežega sadja in zelenjave. Z njo si boste zagotovili tudi dovolj kalija, ki skupaj z natrijem in kalcijem ohranja ravnotežje telesnih tekočin. Med bogate vire kalija sodijo nemastno meso, polnozrnati izdelki, sadje (zlasti pomaranče in banane) in zelena listnata zelenjava. In ne zmanjšujte pitja vode: popijte je najmanj osem kozarcev na dan, da spodbudite izločanje blata in presežne tekočine.

So krive črevesne bakterije?

Za zdravje je zelo pomembna bakterijska flora v debelem črevesu. Koristni črevesni bakteriji lactobacilus in bifidobakterija pomagata pri prebavi, krepita imunost, vsrkavanje rudninskih snovi in sintezo vitaminov iz hrane, zavirata pa rast škodljivih bakterij, povzročiteljic plinov in driske. Jogurt, fermentirani napitki in probiotski živilski pripravki povečajo količino teh dveh bakterij, ker pa niso dolgo v črevesju, od njih ni dolgoročne koristi. Zato zdaj razvijajo probiotike, torej snovi, ki lahko zagotovijo gorivo za ti dve bakteriji in njuno razmnoževanje. Največ obetajo probiotiki, imenovani frukto-oligosaharidi. Japonci probiotike že uporabljajo, bodisi si z njimi posipljejo žitarice za zajtrk bodisi jih dodajo sadnemu soku.