Polnovredne žitarice znižujejo tveganje za različne kronične bolezni moderne dobe, kot so srčno-žilne bolezni, diabetes in rakava obolenja

Uredništvo Bonbon, 28.10.2020
Profimedia

Strokovnjaki za prehrano svetujejo, da jedilnik popestrimo z energijsko uravnoteženo hrano, na katerem naj ne manjka sveža zelenjava in sadje. Ne pozabimo pa tudi na žita. Smernice v zdravi prehrani namreč poudarjajo pomembnost uživanja žit in izdelkov iz žit v vsakodnevni prehrani.

Žita so kulturne rastline s klasi ali lati (posamezni cvetovi ali socvetja) in botanično spadajo v družino trav. To so najpogosteje pšenica, rž, ječmen, oves, koruza, proso, riž in pira. Manj pogosto se pojavlja tudi tritikala (križanec med pšenico in ržjo) in kamut. Po navadi v to skupino, zaradi podobne uporabe dodajamo še t. i. psevdo žita, kot je ajda (ajda ni žito, botanično spada v družino dresnovk), ter rastlini amarant in kvinojo, katerih užitna so tudi semena in se jih lahko uporablja podobno kot žita, predvsem riž.

image
Prednost dajmo polnovredni moki, moki iz celih zrn, ki vsebuje tudi mnoge koristne sestavine.
Profimedia

Žita in izdelki iz žit spadajo v skupino ogljikohidratnih živil. Ogljikovi hidrati so energijska hranilna snov. Človeški organizem jih potrebuje predvsem za pokrivanje energijskih potreb in pokrivanje potreb po glukozi za delovanje možganov in drugih presnovnih procesov. Dnevno naj bi okoli 50 do 60 odstotkov energijskih potreb pokrili z ogljikovimi hidrati, od 10 do 15 odstotkov z beljakovinami in maksimalno do 30 odstotkov z maščobami.

Izdelki iz žit (kruh, testenine, kaše, cmoki, svaljki, njoki, žganci, polenta ...) v uravnoteženi prehrani količinsko predstavljajo 30 do 40 odstotkov vse zaužite hrane dnevno. Prednost dajmo polnovredni moki, moki iz celih zrn, ki vsebuje tudi mnoge koristne sestavine.

image
Antioksidanti, ki so v nekaterih žitih in psevdo žitih, preprečujejo mnoge civilizacijske bolezni sodobnega časa, saj vežejo proste radikale v organizmu, preprečujejo nastanek nekaterih vrst raka, povezujejo jih s pozitivnim vplivom na krvni tlak.
Profimedia


Pšenico in ostala žita sestavlja okoli 70 odstotkov ogljikovih hidratov (v glavnem je to škrob), 10 do 15 odstotkov beljakovin (v piri in nekaterih alternativnih žitih tudi do 20 odstotkov), zelo malo maščob (približno 2 odstotka), nekateri vitamini (predvsem iz skupine B, v kalčku pa tudi A, D in E) in mineralne snovi (železo, fosfor, kalij, magnezij, mangan, selen, tudi cink). Moke iz celih žitnih zrn in izdelki iz njih vsebujejo veliko vlaknin. Te pa so pomembne pri vzdrževanju dobre prebave, preprečevanju zaprtja, ugodno pa vplivajo tudi na nivo glukoze in holesterola v krvi. Antioksidanti, ki so v nekaterih žitih in psevdo žitih, preprečujejo mnoge civilizacijske bolezni sodobnega časa, saj vežejo proste radikale v organizmu, preprečujejo nastanek nekaterih vrst raka, povezujejo jih s pozitivnim vplivom na krvni tlak.

Žita in žitni izdelki so glavno hranilo, ki organizem oskrbuje z energijo in drugimi dragocenimi snovmi. V povprečju žita vsebujejo od 59 do 85 odstotkov ogljikovih hidratov, od 9 do 13 odstotkov beljakovin, od 1,5 do 4,5 odstotka maščobe in od 1,3 do 4 odstotkov mineralnih snovi. Bolniki s celiakijo ne smejo uživati pšenice, rži, ječmena, ovsa, pire in kamuta. Lahko pa uživajo koruzo, proso in ajdo oziroma izdelke iz njih.

Anketa

Kaj ste v času epidemije največ prebirali?

Sudoku