Pastinak je v prodaji redko, lahko ga gojimo na domačem vrtu. Pomaga tudi pri vzdrževanju telesne teže

Borut Cerkvenič, 14.10.2021
Miša Pušenjak

Pastinak (Pastinaca sativa) je po domače lahko tudi divji bršč, mrkavec, pastinaka, zajčje rebro. Raste po vsej Evropi, ponekod je razširjen podobno kot repa, ki je revežem od nekdaj pomenila vir preživetja. S pastinakom so hranili živino; Italijani še danes z njim hranijo svinje za pridelavo najboljšega pršuta. Danes je pastinak najbolj razširjen v Veliki Britaniji, drugod pa žal nima prav velike veljave.

Pastinak je korenasta zelenjava, vzgojena s križanjem korenčka in peteršilja. Po videzu je pastinak še najbolj podoben peteršilju, le da ima debelejši koren (z okusom po peteršilju), lahko pa je pastinak debel peteršilj z okusom po korenju. V prodaji je zelo poredko, ni pa težko dobiti semen in ga gojiti na domačem vrtu. Korene lahko več tednov hranimo v dobro zaprti posodi ali vrečki ter v hladilniku, najdlje pa se ohranijo v kleti, zasuti z mivko, kot velja vse korenovke. Če ga gojimo doma, ga je najbolje pustiti kar v zemlji in ga po potrebi pozimi izkopati.

Uživamo ga pri težavah s srcem, pljuči, ledvicami, jetri ...

Pripravljamo ga lahko na številne načine. Surovega lahko uporabimo za solate, zelo okusen je tudi v močnih juhah in enolončnicah. Kot priloga je okusen v kombinaciji s paradižnikom, gobami in krompirjem. Zelo dobro se obnese v zimskih zelenjavnih juhah, sušenega lahko zmeljemo v moko in uporabimo za kruh. Angleži se zabavajo celo s takimi posebnostmi, kot so pastinakovo vino, pivo, žganje in pecivo. Sezona pastinaka traja od novembra do maja, zato velja za idealno zelenjavo v zimskem času.

Vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine, pektin, eterično olje, vitamin C, maščobno olje, provitamin A. Uporaben je kot čaj, vino, v juhah in prikuhah, kot nadomestek za krompir in tudi kot začimba.

Uživamo ga pri težavah s srcem, pljuči, ledvicami, jetri. Pastinak pomaga izločati vodo iz telesa, lajša krče v trebuhu, širi žile in niža krvni tlak. Uporaben je pri psihičnih težavah. Zmanjšuje raven holesterola, deluje preventivno pri diabetesu, deluje razkuževalno in spodbuja črevesno floro. Pomaga pri hujšanju in vzdrževanju zdrave telesne teže. Dviguje imunski sistem. Pomaga pri revmatičnih boleznih in pri težavah z želodcem. Krepi kosti in ga zato priporočajo zoper osteoporozo.

VINO ZA ZBUJANJE APETITA
Potrebujemo štiri na centimeter narezana kose korenine pastinaka, 4 žlice medu, 1 l dobrega rdečega vina.
Narezano korenino pastinaka dobro operemo in naribamo, zmešamo z medom in pustimo stati 20 minut, nato prelijemo z vinom, dobro zapremo. Kozarec pustimo stati 3 tedne, vino precedimo. Pijemo ga po 1 dl med jedjo.
 
ČAJ ZA HUJŠANJE
Zmešamo sledeča zelišča: 50 g pastinaka - list, 20 g navadnega sleza - zel, 10 g tavžentrože - zel, 10 g navadnega rmana - zel, 10 g baldrijana - zel.
Čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut. Čaj precedimo, pijemo ga večkrat na dan.
 
ČAJ ZA ODVAJANJE VODE
Zmešamo zelišča: 30 g pastinaka - list, 30 g koruze - laski, 20 g zdravilnega jetičnika - zel,
10 g tavžentrože - zel, 10 g navadnega rmana - zel.
Čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut, precedimo. Neoslajen čaj pijemo trikrat na dan. Skupno ga popijemo vsaj 2 litra in se čim več gibljemo.
 
ZOPER POGOSTO ODVAJANJE SEČA
Zaradi oslabele mišice medeničnega dna uhaja urin. Lahko si pomagamo s čajem, ki je sestavljen iz: 20 g hrasta - lubje, 20 g pastinaka - seme, 30 g ptičje dresni - zel, 20 g navadnega rmana - zel in 10 g drobnocvetnega vrbovca - zel.
Jedilno žlico čajne mešanice prelijemo z litrom vrele vode, pustimo stati 20 minut. Čaj precedimo, pijemo ga trikrat na dan.
 
ČAJ PRI POVEČANI PROSTATI
Zmešamo sledeča zelišča: 20 g pastinaka - list, 30 g breze - list, 10 g navadnega rožmarina - list, 10 g tavžentrože - zel, 10 g navadnega regrata - list, 10 g drobnocvetnega vrbovca - zel, 10 g brina - plod.
Jedilno žlico mešanice prelijemo s ½ l kropa, pustimo stati ½ ure. Čaj precedimo in ga večkrat na dan pijemo.
 
PASTINAKOVA JUHA
Potrebujemo 4 dag masla, 2 čebuli, 1 kg korenin pastinaka, 30 dag piščančjih prsi brez kosti, 1 l vode ali mesne juhe, 1 jedilno žlico sesekljane materine dušice, sol in poper po okusu.
V večji posodi stopimo maslo in na majhnem ognju počasi prepražimo sesekljani čebuli, da porumenita. Dodamo očiščen in na drobno nariban pastinak, na kocke narezane piščančje prsi ter zalijemo z vodo ali juho in pustimo, da zavre. Dodamo materino dušico, solimo, popramo po okusu in kuhamo še približno 20 minut, da se pastinak čisto zmehča.
 
PASTINAK Z ZELIŠČI
Potrebujemo 4 večje korenine pastinaka, 2 vejici svežega rožmarina in timijana, 4 vejice sveže bazilike, 3 jedilne žlice oljčnega olja, sol in poper po okusu.
Pastinak operemo, olupimo in očistimo. Narežemo ga na 2 cm debele kolobarje, ki jih dodamo v večjo skledo. Rožmarin, timijan in baziliko operemo, osušimo in drobno sesekljamo. V skledo s pastinakom dodamo sesekljana zelišča, sol, poper in oljčno olje. Vse skupaj dobro premešamo. Pečico segrejemo na 220 °C, večji pekač pa obložimo s papirjem za peko. Začinjen pastinak enakomerno razporedimo po pripravljenem pekaču in potrosimo z morebitnim ostankom zelišč iz sklede. Pekač damo v ogreto pečico in pastinak pečemo 30 minut. Med pečenjem ga vsaj dvakrat dobro premešamo. Pečen pastinak ponudimo kot prilogo.
Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?