Omajan še en mit: Pozabite pravilo osmih kozarcev vode

nr, 20.10.2020
Profimedia

Pijte, ko ste žejni, in toliko, kot vam prija. Ne smemo slepo slediti pravilu osmih kozarcev dnevno, saj ni znanstvenih dokazov o tem, kakšna je najbolj primerna količina tekočine, ki jo posamezni organizem potrebuje, trdijo znanstveniki z avstralskega Inštituta za medicino IOM.

Dobra novica za vse tiste, za katere je to, da morajo dnevno popiti osem kozarcev vode, ker naj bi bilo zdravo, nočna mora: avstralska raziskava je pokazala, da to "pravilo" ne velja za vsakogar, piše portal Medical News Today. Avstralski znanstveniki s ugotovili, da obstaja preprost način, kako ugotoviti, koliko vode potrebujete dnevno, da boste hidrirani, pri tem pa je treba poslušati lasten organizem. Morda sprva zveni nekoliko nejasno, vendar je znanstvenikom prvič uspelo dokazati, da potešen človek zelo težko pije, celo vodo. Torej prisluhnite svojemu - grlu.

image
Tudi če boste disciplinirano pili osem kozarcev vode dnevno, vam tekočina ne bo škodila.
Profimedia

Prisluhnite, kaj vam narekuje telo

Znanstveniki so v novi luči odkrili mehanizem, ki uravnava vnos tekočine v organizem in posamezniku preprečuje, da popije preveč vode, kar govori v prid dejstvu, da je potreba po tekočini individualna. Dobra novica je, da vam, četudi boste disciplinirano pili osem kozarcev vode dnevno, tekočina ne bo škodila. Nekateri ljudje namreč potrebujejo še več vode dnevno. Uživanje prevelike količine vode pa lahko predstavlja tudi težavo in v hujših primerih povzroči zastrupitev z vodo ali hiponatriemijo oziroma motnjo elektrolitov, za katero je značilna znižana koncentracija natrija v krvni plazmi. Prekomerno uživanje tekočine v hujših primerih povzroči otekanje celic v telesu, posledica so krči, slabost, bljuvanje, izgubljanje zavesti, padec v komo, v najhujših primerih pa je možna tudi smrt.

Raziskovalci so raziskavo opravil na 20 udeležencih, od njih pa so zahtevali, da popijejo veliko količino vode takoj po vadbi, torej v trenutku, ko so bili izjemno žejni, in pozneje preko dneva, ko niso občutili takšne žeje. V obeh primerih so morali anketiranci oceniti, v kakšni meri jim je bilo težko piti vodo. V primerjavi z vodo, popito tik po vadbi, so udeleženci odgovorili, da jim je bilo trikrat težje piti vodo pozneje čez dan, ko več niso občutili tako močne žeje, oziroma takrat, ko so bili potešeni.

Odvečna voda je naporna za organizem

"Prvič smo ugotovili, da je za vprašane pitje postalo naporno, ker so ga nadaljevali, šlo pa je za 'odvečno vodo' za organizem, kar pomeni, da so morali premagati neko vrsto odpora. Potrdila se je naša domneva, da se pitje inhibira ali zavre zaradi glavnega zaviralnega živčnega prenašalca v osrednjem živčevju - gamaaminomaslene kisline. To se je zgodilo zato, ker je posameznik popil zadostno količino vode," je pojasnil soavtor raziskave Michael Farrell z Inštituta za biomedicinska odkritja na avstralski Univerzi Monash. Skupaj s kolegi so si s pomočjo funkcionalne magnetne resonance (fMRI) prizadevali izmeriti aktivnost možganov tik pred uživanjem vode v obeh omenjenih okoliščinah. Ugotovili so, da so deli desne prefrontalne skorje možganov kazali bistveno večjo aktivnost, ko so udeleženci raziskave vodo pili s težavo. Četudi je raziskava nepopolna in je v njej sodelovalo manjše število udeležencev, je njena pozitivna stran ta, da je pokazala, na kakšen način naš organizem nadzira vnos tekočine. Farrell pa izpostavlja njeno koristnost, saj bi lahko pokazala, da je potreba po količini vode pri vsakem posamezniku drugačna. "Pomembno je, da smo hidrirani in pri tem poslušamo lastno telo. To je bolje, kot pa da se pri uživanju vode držimo strogo določenega razporeda," zaključuje Farrell.

Anketa

Kaj ste v času epidemije največ prebirali?

Sudoku