Jajce na dan prežene zdravnika stran?

NR, 21.4.2019
Profimedia

Zmerno uživanje jajc sicer lahko blagodejno vpliva na srce, obenem pa najnovejše znanstvene analize kažejo, da prevelike količine povečujejo tveganje za srčne bolezni.

So jajca zdravju koristna ali škodljiva? Ameriške prehranske smernice 2015–2020 jih navajajo kot priporočen vir beljakovin, bogat s hranili, po drugi strani pa je bila prejšnji mesec v medicinski reviji Jama objavljena raziskava, ki je dvignila precej prahu, saj so njeni avtorji poročali o povezavi med uživanjem jajc in povečanim tveganjem za bolezni srca in prezgodnjo smrt.

Zmerno uživanje jajc sicer lahko blagodejno vpliva na srce, obenem pa najnovejše znanstvene analize kažejo, da prevelike količine povečujejo tveganje za srčne bolezni. Raziskovalci so težave odkrili pri ljudeh, ki so na teden zaužili dodatna tri ali štiri jajca oziroma 300 miligramov holesterola na dan. Nekatere prejšnje študije so medtem pokazale, da se verjetnost srčnih obolenj zmanjša pri ljudeh, ki pojedo do eno jajce na dan.

V šestdesetih je odmeval slogan Kokoš v vsak lonec

Čeprav jajca vsebujejo beljakovine, minerale, vitamine in druga hranila, so rumenjaki tudi bogat vir holesterola, saj ga po poročanju ministrstva za kmetijstvo Združenih držav Amerike vsebujejo v povprečju okoli 184 miligramov. Povišan holesterol v krvi je eden od dejavnikov tveganja za resne težave srca in ožilja, kot sta na primer srčni infarkt in možganska kap, opozarjajo na ameriškem Nacionalnem inštitutu za srce, pljuča in kri, vendar imajo ključno vlogo tudi genetika, razmerje med dobrim in slabim holesterolom, življenjski slog in prehrana. Če po vsem tem ne veste, kaj točno bi si mislili o jajcih, niste edini, zato v nadaljevanju poglejmo, kako se je mnenje strokovnjakov spreminjalo skozi čas.

image
Profimedia

Gen za več sto kokošjih jajc

Najstarejše znane fosilne ostanke kokoši podobnih živali po navedbah muzeja Smithsonian izvirajo iz leta 5400 pred našim štetjem, odkrili pa so jih v jugovzhodni Aziji. Primerjava genetskega zapisa je potrdila, da so današnje domače kokoši potomke več vrst ptičev, med drugim rdeče pragozdne kokoši. Samci te vrste imajo na nogah ostroge, zaradi katerih so jih ljudje radi uporabljali za petelinje borbe. Udomačene kokoši, kot jih poznamo danes, lahko zaradi gena, odgovornega za razmnoževanje, znesejo tudi po več sto jajc na leto, s svetovnimi trgovinskimi potmi pa so se pred približno tri tisoč leti razširile po vsem svetu.

Naslov z začetka 20. stoletja: Proizvodnja jajc odslej varnejša.

Družine so kokoši in njihova jajca uporabljale delno za lastne potrebe, delno kot vir zaslužka. Na začetku dvajsetih let 20. stoletja so se kokoši še zadrževale na prostem, kjer so bile izpostavljene neugodnim razmeram, v naslednjem desetletju pa so jih ljudje zaščitili pred vplivom vremena, velikimi živalmi in boleznimi, zaradi česar se je njihovo zdravje bistveno izboljšalo.

Naslov iz petdesetih in šestdesetih let 20. stoletja: Kokoš za vsak lonec.

Rejci so opazili, da se je s povečanjem proizvodnje in s tem, ko je preživelo vse več kokoši, povečalo tudi število jajc. Nekoč luksuzna hrana je tako postajala čedalje bolj cenovno dostopna.

Naslov iz leta 1968: Stroga priporočila Ameriškega kardiološkega združenja (AHA).

AHA je priporočal ljudem, naj omejijo vnos holesterola na manj kot 300 miligramov na dan in naj ne pojedo več kot tri jajca na teden, vendar so te smernice temeljile na vprašljivih živalskih in kliničnih študijah. Poskusne živali so bile denimo pogosto rastlinojede in zato slabše prilagojene na prebavo prehranskega holesterola kot ljudje. Poleg tega znanstveniki niso upoštevali drugih virov holesterola. Priporočila so pozneje popravili in prilagodili glede na izsledke novejših raziskav.

Naslov iz leta 1970: Zaposlimo strokovnjaka za nadzor jajc.

Živilski strokovnjaki in proizvajalci jajc so prepoznali potrebo po novi zakonodaji, ki je nastala zaradi povečane produktivnosti kokoši. Ameriški kongres je sprejel zakon o nadzoru jajčnih izdelkov, ki naj bi zagotovil njihovo zdravstveno ustreznost in pomagal zaščititi potrošnike.

Stallone pije surova jajca

Naslov iz leta 1976: Filmski boksar uživa surova jajca.

Rocky Balboa, hollywoodski boksar, ki ga je upodobil igralec Sylvester Stallone, v slavnem prizoru v istoimenski filmski uspešnici spije kozarec surovih jajc. Toda raziskave so pokazale, da naše telo veliko lažje absorbira beljakovine iz kuhanih jajc, saj je biološka razpoložljivost veliko višja v kuhanih (91 odstotkov) kot v surovih (51 odstotkov). Uživanje surovih jajc je lahko tudi nevarno, saj poveča verjetnost okužbe s salmonelo, lahko pa celo privede do pomanjkanja biotina, vitamina, ki ga naše telo potrebuje za zdravo kožo, lase in nohte. Biotin se namreč veže na v jajcih prisotni encim avidin, ki se s toplotno obdelavo delno uniči. Rocky bi sicer moral spiti veliko jajc, preden bi razvil pomanjkanje biotina.

Naslov iz leta 1984: Nesrečni zajtrk.

image
Profimedia

Naslovno stran revije Time je krasila fotografija "obraza holesterola": krožnik, na katerem so bili dve jajci, pečeni na oko, in popečen kos slanine v obliki navzdol obrnjenih ust. Istega leta je bil ustanovljen Center za preučevanje jajc (Egg Nutrition Center) z namenom preučevati učinek holesterola.

Naslov iz leta 1995: Manj kot 300 miligramov holesterola.

Nacionalni centri za okoljske napovedi ZDA, AHA, Ameriška agencija za varstvo hrane in živil (FDA) ter druge organizacije so uvedle enotno prehransko priporočilo za Američane: na dan naj bi zaužili manj kot 300 miligramov holesterola. Za primerjavo: veliko trdo kuhano jajce ga v povprečju vsebuje 186 miligramov.

Naslov iz leta 2002: Ameriško kardiološko združenje je popustilo.

Organizacija je še vedno vztrajala pri najvišji priporočeni dnevni količini holesterola 300 miligramov, a naposled je nehala priporočati omejeno prehranjevanje z jajci. Medtem ko je v ZDA še naprej potekala burna razprava o tem, ali so zdrava ali ne, so v drugih državah, na primer v Avstraliji, začeli sproščati prehranske smernice glede jajc.

Naslov iz leta 2013: Ni povezave med uživanjem jajc in boleznimi srca in ožilja.

Obsežna metaanaliza ni pokazala povezave med uživanjem do enega jajca na dan in povečanim tveganjem za srčne bolezni. Raziskovalci so pregledali znanstveno literaturo iz obdobja med letoma 1966 in 2012, pri čemer so se osredinili na paciente s koronarno srčno boleznijo in tiste, ki so doživeli možgansko kap. Ugotovili so, da ni statistično pomembne povezave med porabo jajc in nastankom srčnih bolezni.

Med mitom in resničnostjo
Polemiko povzroči dejstvo, da so rumenjaki bogat vir holesterola.
Današnja kokoš je potomka več vrst kokoši.
Boksarju Rockyju pitje surovih jajc ni moglo škodovati.
Ugotovili so tudi, da ni statistično pomembne povezave med porabo jajc in nastankom srčnih bolezni.
Počakajmo naslednjo metaanalizo, ki bo morda zadevo postavila na glavo.

Naslov iz leta 2016: Najstarejša ženska visoko starost pripisuje surovim jajcem.

S po tremi jajci do najstarejše na svetu

Italijanka Emma Morano je bila do svoje smrti pred dvema letoma, pri 117 letih, uradno najstarejši človek na svetu. K visoki starosti so zagotovo nekaj prispevali dobri geni (njena mati je dosegla 91 let, dve sestri pa sta dočakali stoti rojstni dan), a Moranova je svoje zdravje vsaj delno pripisovala jajcem. Vsak dan je namreč pojedla kar tri, od tega je dve zaužila surovi. Njen zdravnik je kljub temu dejal, da ni imela previsokega holesterola.

Naslov iz leta 2018: Jajce na dan prežene zdravnika stran.

V raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot 400 tisoč odraslih Kitajcev, so strokovnjaki odkrili povezavo med dnevnim uživanjem jajc in 18-odstotnim zmanjšanjem tveganja za smrt zaradi bolezni srca in ožilja. Njeni avtorji pri tem opozarjajo, da se zaradi edinstvenih prehranskih in življenjskih navad Kitajcev njihove ugotovitve ne morejo kar posploševati. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so bolezni srca sicer vodilni vzrok smrti tako na Kitajskem kot v svetovnem merilu.

Končni rezultat razvoja, udomačitve in preučevanja kokoši ter jajc lahko danes vidimo na naših krožnikih. Najnovejši znanstveni izsledki resda kažejo, da pretirano uživanje jajc poveča verjetnost srčno-žilnih bolezni, toda ne pozabite, da imajo pri tem pomembno vlogo tudi vrsta holesterola, genetika in življenjski slog. Sedaj pa počakajmo, kaj bo pokazala naslednja raziskava. (CNN)

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?