Domača lekarna: Žajbelj izboljša spomin starejših

Patricija Šenekar, 2.10.2020
Shutterstock

Žajbelj uporabljamo zaradi njegovih protimikrobnih in protivnetnih lastnosti, obenem pa odganja mrčes, razkuži bivalne prostore in kot začimba popestri kulinariko. Ublaži potenje ob menopavzi.

Žajbelj (Salvia officinalis L.) je rastlina, ki jo poznajo tudi tisti, ki se na zelišča sicer ne spoznajo najbolje. Manjka na redko katerem vrtu, redno pa ga srečujemo tudi na dopustu ob morju. Tisti, majhen in bel, ki se bori med vročim kamenjem, skorajda brez vlage in zemlje, ima še posebno vrednost. Vzgojimo ga lahko iz semena ali s potaknjenci, zgodaj poleti. Grmičke po cvetenju porežemo, saj ga tako ohranjamo mladostnejšega in bolj kompaktnega. Liste obiramo tik pred cvetenjem in tudi poleti, za hranjenje jih posušimo. Tudi iz cvetov si lahko pripravimo lahek balzamičen čaj.

Spodbuja krvni obtok in umirja

Suhe liste lahko dajemo med perilo, kar odganja mrčes. Kadar jih zažgemo, z njimi razkužujemo prostore. Uporabljamo ga zaradi njegovih protimikrobnih in protivnetnih lastnosti. Poparek iz žajbljevih listov lahko uporabimo za čiščenje obraza, za grgranje in razkuževanje ustne votline in grla, za kar je zelo primerna tudi razredčena tinktura. Žajbljev čaj spodbuja prebavo, izločanje žolča in pomaga zdraviti diarejo. Čaj in vino krepita živce in krvni obtok, prvi blaži tudi kašelj in prehlade ter uravnava motnje v menstrualnem ciklusu in menopavzi, vendar ga zaradi vsebnosti toksičnega tujona ne smemo uživati v večjih količinah. Strupeni tujon lahko sproži epileptične napade (pri epileptikih), povzroča tudi slabost, krče v želodcu in črevesju, zadrževanje urina, v resnejših primerih lahko poškoduje ledvice. Veliko ga je v alkoholnih izvlečkih in eteričnem olju, v vodnih izvlečkih pa malo. Nekateri priporočajo, da naj bi žajbljev čaj vreli tri minute, da tujon izhlapi, vendar nisem prepričana, da to drži. Nosečnice naj ga uživajo le kot občasen dodatek k prehrani. Tudi njegov hidrolat lahko uporabljamo kot ustno vodico. Nekatere vrste kadulj se v kitajski medicini uporabljajo za zdravljenje neplodnosti. Tam uporabljajo korenino žajblja (dan šen), ker poganja kri, koristen je tudi pri nekaterih vrstah menstrualnih bolečin in težav s srcem. Spodbuja krvni obtok in umirja.

image
Spodbuja krvni obtok in umirja.
Jerneja Jošar

Izboljša spomin starejših

Naziv rodu Salvia izhaja iz besede salvare, kar pomeni rešiti, zaceliti. V starih časih je bila to rastlina, ki je imela ugled, in njeno spravilo je bilo zato posvečen obred. Pri delu so se izogibali kovinskemu orodju, saj so verjeli, da železo ni združljivo z občutljivim žajbljem. A žajbelj, kadulja, ki so jo opisovali v antičnih časih, ni Salvia officinalis, zdravilni žajbelj, temveč je govor o grški kadulji (Salvia fruticosa), katere eterično olje vsebuje zelo malo nevrotoksičnih ketonov in ki je primernejša in varnejša vrsta za infekcije dihal. Žajblju so dolgo pripisovali, da podaljšuje življenje in izboljšuje spomin pri starejših ljudeh. Kitajci so bili v začetkih izvažanja pravega čaja v Anglijo pripravljeni zamenjati dva zavoja čaja za zavoj posušenega žajblja. Tudi v zeliščarskem izročilu je znano, da kjer je v vrtu žajbelj (in se ta seveda uporablja), so ljudje trdnejšega zdravja. V družini usnatic z več kot petsto vrstami ustvarja zelo pisano paleto primerkov v svojem rodu. Žajbljeva dežela so gole apnenčaste skale dalmatinske obale, neplodna pobočja Balkana, Grčije in Španije. Tam je žajbelj tudi kadilo na oltarju narave s svojim slovesnim vonjem, podobnim rožmarinu, le da z bolj grobim, bolj zemeljskim.

Jedem obogati okus

Je tipična poletna rastlina s "trmastimi" olesenelimi stebli, močnimi, debelimi gubastimi, žametnimi listi, ki imajo zelo lepo izražene rebra in žile. Listi so ozki in suličasti. Impozan-tna socvetja se odločno dvigajo nad listnati polgrm, veliki aromatični cvetovi so polni nektarja in narava jih je oblikovala za telesa čebel. Toplota ga hitro dvigne v cvet, tako sprosti svoj vonj in hlapna olja, a po drugi strani tudi v listih kopiči tanine, aromatične smole in nekaj mineralov (kalcijev oksalat). Posušen žajbljev list vsebuje okoli dva odstotka hlapnih olj, ki imajo zelo visoko vsebnost tujona, pet do šest odstotkov smol in pet odstotkov taninov. Tako mu s toploto ustvarjena hlapna olja, smole in tanini dajejo stabilnost in čvrstost. S pridom ga uporabimo pri negi kože in vnetih sluznic in zanimivo, zavira tudi potenje, solzenje, slinjenje in izločanje mleka.V kulinariki da žajbelj določenim jedem bogat okus. A pri začinjanju moramo biti nadvse občutljivi, kajti prehitro želi prevzeti okus. Cenimo ga predvsem zato, ker pomaga prebavljati mastno in sladko hrano. Dodajamo ga lahko k mesnim jedem, v zeliščno maslo, k sadnim kupam, v sendviče, kis, včasih je bilo priljubljeno tudi kaduljino pivo. Njegov značaj je pekoč, grenak in suši.

Žajbljev poparek
Poparek iz 20 gramov listov v 500 mililitrih vode krepi in spodbuja jetra, izboljša delovanje prebavil, spodbudi krvni obtok pri oslabelosti. Če ga popijejo doječe matere, bo zmanjšal izločanje mleka, kar je dobrodošlo ob odstavitvi otroka. Ublaži potenje ob menopavzi. S poparkom lahko tudi spiramo lasišče, če imamo prhljaj.
Tinktura
Dvesto gramov žajblja namočimo v liter 45-odstotnega tropinovca in pustimo namočeno tri tedne. Uporabljamo jo zagrgranje in izpiranje ustne votline.
Piščančje prsi z žajbljem
Štiri do šest žajbljevih lističev damo v ponev z vročim maslom, na njem popečemo 3-4 fileje piščančjih prsi z obeh strani. Ko so pečena, posolimo in dolijemo suho belo vino (50 mililitrov), dodamo ščep timijana, popra in karija. Na slabem ognju dušimo še pet minut.
Bruskete z žajbljem
Nasekljamo šopek peteršilja in nekaj lističev svežega žajblja, dva stroka česna, sol, zalijemo z olivnim oljem, da prekrije zelišča in s tem namažemo popečene rezine kruha. Z žajbljem lahko začinimo paradižnikovo omako, uporabimo ga lahko v omletah, marinadah za meso, ribo in zelenjavo, v zeliščnih maslih.
Anketa

Ste se cepili proti gripi?

Sudoku