Domača lekarna: Korenje pomaga pri gripi in prehladu

Borut Cerkvenič, 16.9.2020
Profimedia

Korenje ima ogromno koristnih učinkovin, uživamo ga pri bronhialnih težavah, prehladnih boleznih, gripi, začetni pljučnici, vnetju grla. Sok naj bi pomagal pri rakavih obolenjih.

Navadno korenje (Daucus carota L.) uvrščamo v družino kobulnic. Domača imena zanj so koren, korenček, kuzmorka, merlen, mrkeljca, mrkva, mrkvica, navadni koren, svinjski koren. Divje korenje, iz katerega izhajajo različne vrste, ima vretenasto, belkasto, zvečine lesnato korenino. Srhodlakavo steblo zraste do metra visoko. Izbrazdano je in nosi dva- do trikrat pernato narezane cvete. Kobulasto socvetje, sestavljeno iz belih posamičnih cvetov, je v začetku plosko razprostrto. Ko odcveti, se skrči v nekakšno gnezdece. Cvete od junija do oktobra. Raste po travnikih, njivah, mejah. Vrtno korenje gojimo na vrtu in njivah, na dobro pognojeni zemlji. Izkopavamo ga od meseca junija do prve slane, pobiramo ga vse do novembra.

Rastlina vsebuje karotin, iz katerega nastanejo mnoge koristne učinkovine: provitamin A, vitamin E, vitamin H, vitamini B1, B2, B6, B12 in C, flavonoidi, eterično olje, fitosterin, glutamin, pektin, asparagin, celuloza, ogljikovi hidrati, beljakovine, mikroelementi, maščobe, pantotenska kislina, jabolčna kislina, sluzi, škrob.

Korenjev sok (ali sveže nastrgana in sesekljana korenina) se uporablja za juhe, prikuhe, omake, narastke, solate, marmelade, pite. Iz korenjevih listov lahko naredimo prikuho. Korenje uživamo pri bronhialnih težavah, prehladnih boleznih, gripi, začetni pljučnici, vnetju grla. Odvaja seč, zaustavlja drisko otrok, preganja gliste. Pomaga pri arteriosklerozi, rahlo izboljšuje vid, zdravi revmo, čisti kri, žene na vodo, preprečuje nastajanje ledvičnih kamnov.

Delno nevtralizira želodčno kislino, pospešuje prebavo, pomaga pri zapeki, sladkorni bolezni, jetrnih, pljučnih in ledvičnih boleznih. Pomaga še pri povečani sečni kislini - protinu, povečuje telesno odpornost. Priporočajo ga pri hujšanju. Gost korenčkov sok naj bi pomagal pri rakavih boleznih. Obkladki celijo ekceme, na opekline pa lahko pokapljamo svež korenčkov sok. Blaži posledice tvorov in luskavice. Če se rane težko celijo, nanje položimo na kolute narezano korenje.

Proč z omakami v vročih dneh, na hitro popečena zelenjava in obilo svežih zelišč v kombinacijami s testeninami nas bo poleti nasitila, ne bo pa občutka utrujenosti zaradi obilnega obroka.

Kaj kombinirati? Karkoli imamo radi in je pri roki. Pazimo le, da zelenjava ostane sveža, da je ne zmehčamo preveč in da ne raz-pade. Naj ostane lepo hrustljava, svežih barv. Izbirajmo zelenjavo različnih barv, da bo krožnik lepši. Kocke rdeče paprike, cvetovi zelenega brokolija, tanke rezine belega in zelenega dela pora, na koščke narezana rumena buča, sladki grah, če ga le kje najdemo, vse to bo belim testeninam ali tistim iz pirine, ajdove ali polnozrnate moke dodalo nekaj barvne pestrosti. Saj jemo tudi z očmi, kajne?

image
Profimedia Pomaga pri arteriosklerozi, rahlo izboljšuje vid, zdravi revmo, čisti kri, žene na vodo, preprečuje nastajanje ledvičnih kamnov.
KORENČKOV ČAJ
Dve čajni žlički mešanice posušene korenčkove korenine, listov in plodov prelijemo s pol litra vrele vode in pustimo stati 10 minut. Čaj pijemo po požirkih dvakrat na dan po četrt litra.
SOK
1 kg korenja, 2 kg jabolk (bobovec ali krivopecelj), 8 l vode, sok 4 limon, 2 kg sladkorja, 3 vanilijevi sladkorji.
Korenček očistimo in naribamo. Jabolka olupimo, odstranimo pečke in narežemo na koščke. Korenček kuhamo do vretja v litru vode, jabolka pa v 1,5 litra. Nato vse skupaj zmešamo v mešalniku in zlijemo v desetlitrsko posodo. Dodamo limonin sok, sladkor, vanilin sladkor in pet litrov vode. Kuhamo še približno pet minut oziroma toliko časa, da sok zavre. Še vročega nalijemo v steklenice s širokim grlom, dobro zapremo in postavimo v segreto pečico. Tam ga pustimo, dokler se steklenice popolnoma ne ohladijo. Steklenice hranimo v hladnem in temnem prostoru.
SIRUP IZ KORENJA
Iz kilograma korenja, ki smo ga dobro očistili, iztisnemo sok. Iz 20 dag sladkorja pripravimo karameliziran sladkor, v njega vlijemo korenčkov sok in vse skupaj skuhamo v gost sirup. Dobljeno tekočino nalijemo v kozarec s širokim grlom. Pri gripi in prehladnih obolenjih uživamo dve jedilni žlici tega sirupa na dan.
JUHA PRI TEŽAVAH Z ŽELODCEM
Pol kilograma olupljenega korenja, 2 dl vode, 1 l goste kurje juhe.
Korenje v vodi dobro prekuhamo in pretlačimo skozi pasirko ali cedilko, primešamo kurjo juho. Jed je priporočljiva za želodčne bolnike, ker je lahko prebavljiva.
KORENČKOV NARASTEK
Šest lepih korenov zrežemo na koščke in skuhamo v majhni količini vode. Kuhano korenje odcedimo, sesekljamo, prepražimo na žlici masla, dodamo sol in poper po okusu, potresemo z dvema žlicama moke, zalijemo z vodo, v kateri smo skuhali korene, in prevremo. Ko se masa ohladi, primešamo 4 rumenjake, nato sneg 4 beljakov, stresemo v namazan pekač in pečemo pri 180 °C četrt ure.
KORENČKOVA MARMELADA
1 kg korenja, 1/4 l vode, sok 2 limon, 1 kg sladkorja.Korenje očistimo in zmeljemo, maso kuhamo v vodi 10 minut. Dodamo limonin sok, zavremo, kuhamo še 15 minut, da vre, in dobro mešamo, da se nam ne prismodi. Vročo marmelado damo v kozarce in jih takoj zapremo.

Rumeno, zeleno, rdeče

Lepe so tudi mesne jedi, sploh če je meso narezano na trakove ali kocke. V družbi pisane zelenjave in različnih začimb bo tudi mesna jed poleti lahkotna, omake ne bomo niti malo pogrešali. Barvo lahko dodajamo krompirjevemu testu, iz katerega delamo svaljke ali njoke. Rumeno meso buče jih bo lep obarvalo, če hočemo zelene, dodamo sok sveže špinače, za rdeče nekaj soka rdeče pese. Tudi pri njokih ali svaljkih se izognimo omakam. Če si omislimo pisano poletno solato, potem bodo bučni njoki odlični že s prelivom iz masla in žajblja.

O pisanih poletnih solatah ni treba posebej pisati. Kakorkoli jih namešamo, bo prav. In ni nujno, da je v skledi le zelenjava. Dodajmo zeleni solati in češnjevemu paradižniku nekaj rezin manga in pest suhih brusnic, lahko tudi nekaj tankih rezin kiselkastega jabolka (ideja je s Sejšelov, je povedala gostiteljica, pri kateri smo takšno solato jedli), kolobarji rdeče čebule prav tako dodajo barvo poletni solati, ne pozabimo na kapre in olive, pa pražene pinjole in lističi mandljev. Tudi hruške se dobro znajdejo v solatni družbi, pa dinje in celo lubenice, ki se rade družijo s feta sirom ali mocarelo. Poletna kuha je pravzaprav preprosta. Vse imamo na očeh, samo izberimo in pogumno kombinirajmo.

Anketa

Ali krepite odpornost svojega imunskega sistema s prehranskimi dopolnili?

Sudoku