Domača lekarna: Jabolko razstruplja, varuje zobe in srce ter pomaga pri hujšanju

Zvezdana Bercko, 28.12.2020
Tadej Regent

Jabolko je prava zakladnica vitaminov, mineralov, antioksidantov, vlaknin ter vsega, kar naše telo potrebuje.

Zadnje čase so tudi pri nas priljubljena tako imenovana superživila. Sadeži ali zrnca, za katera po večini sploh ne vemo, od kod prihajajo, naj bi imela najrazličnejše skoraj čudežne lastnosti: ali so antioksidanti ali neizčrpen vir vitaminov ali gladijo gube, razstrupljajo, so čudežni shujševalni pripravek ali karkoli že. Morda kaj od tega tudi res drži, a zagotovo drži nekaj drugega. Vsa ta živila so prišla z drugega konca sveta, ne vemo, kje in kako so bila pridelana, kaj se je z njimi dogajalo, za njimi so tisoči prepotovanih kilometrov in tedni ali celo meseci na poti in temu primerna je tudi njihova cena.

Medtem pa na naših vrtovih, travnikih in v sadovnjakih še te dni ležijo in gnijejo ostanki letošnje izjemne letine dejanskega domačega superživila - jabolka. Nekaj tako vsakdanjega, banalnega je, da prepogosto pozabljamo nanj. Pa ne bi smeli. Jabolko je namreč prava zakladnica vitaminov, antioksidantov, vlaknin, flavonoidov in vsega, kar naše telo potrebuje. Jabolka nas odžejajo in dajejo energijo. Razstrupljajo, varujejo zobe in srce ter pomagajo pri hujšanju. Ob tem so poceni, dosegljiva praktično za vsakim vogalom, dolgo obstojna, brez težav jih jemljemo s seboj na pot, uporabna na tisoč načinov, surova, kuhana, pečena, vložena ...

Če ne bi jabolko padlo z drevesa

Jabolko (lat. Malus domestica) je kultiviran sadež jablane, ki sodi v družino rožnic (lat. Rosaceae) in v skupino pečkarjev. Kultivirana jabolka so že v davni preteklosti nastala iz številnih divjih vrst dreves in grmov s skupnim latinskim imenom Malus pumila. Še najbližje tem divjim vrstam je danes lesnika (Malus sylvestris ali Pyrus malus), ki jo sicer redko najdemo po mešanih gozdovih.

image
Za zajtrk ali večerjo, pa tudi med obroki
Profimedia

Prvotna domovina jabolk je Mezopotamija. Najstarejše ostanke jabolk, stare vsaj 6500 let, so arheologi odkrili na območju Jeriha v dolini reke Jordan in v Mali Aziji. Zdravilno moč jabolk so poznali že stari Egipčani, ki so jablane sadili vzdolž Nila. V času Aleksandra Velikega je jabolko veljalo za sadež, ki ohranja mladost, bilo je simbol obnavljanja in večne svežine. Stari Rimljani so poznali pregovor, ki se je ohranil do današnjih dni: Jabolko na dan odžene zdravnika stran.

Pregovor, da jabolko na dan odžene zdravnika stran, so poznali že Rimljani

V tretjem stoletju pred našim štetjem je grški botanik Teofrast predstavil cepljenje, kar je omogočilo izbor in ohranitev določenih lastnosti plodov pri razmnoževanju in tako nastanek različnih sort. Jabolko je vsaj posredno pripeljalo tudi do odkritja enega temeljnih zakonov fizike. Isaac Newton je zakon težnosti odkril s pomočjo jabolka, ki je padlo z drevesa.

Jabolka že dolgo gojimo tudi pri nas, sadjarstvo je posebej spodbujala cesarica Marija Terezija. V času Valvazorja smo na naših tleh poznali že več sto sort jabolk. Danes 65 odstotkov vsega pridelanega sadja v Sloveniji predstavljajo prav jabolka. Po potrošnji pa so na drugem mestu; več kot jabolk pojemo uvoženih banan.

Največ vitaminov je v olupku

Hranilna vrednost jabolka je odvisna od sorte; v svetu je znanih več tisoč sort. Povprečno 100 gramov jabolka vsebuje 54 kilokalorij (kcal). V 100 gramih jabolka je po 0,3 grama maščob in beljakovin ter 11,2 grama ogljikovih hidratov, od tega deset gramov sladkorja, a posledice zaužitja te količine sladkorja niso enake, kot če toliko sladkorja zaužijemo denimo v čokoladi. Razlog za to so jabolčne vlaknine, ki poskrbijo za naraven način uravnavanja ravni krvnega sladkorja. V srednje velikem jabolku jih je približno štiri grame.

image
Jabolka so odlično orožje proti odvečnim kilogramom.
Canstockphoto

Seznam vitaminov, ki jih vsebuje jabolko, je dolg: A (karotin), B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B3 (pantotenska kislina), B6 (piridoksin), C (askorbinska kislina), H (biotin), E in K.

Največ vitaminov je v zunanji plasti jabolka, zlasti v olupku, vsebnost se zmanjšuje proti peščišču. Vitamina C je denimo v olupku oziroma tik pod njim šestkrat več kot v mesu sadeža, zato je priporočljivo uživati neolupljena jabolka.

image
Nikar ne zavrzimo olupka!
Shutterstock

Jabolko vsebuje tudi obilo mineralov. V 100 gramih je kar 107 miligramov kalija, ki pomaga pri nižanju krvnega tlaka in preprečuje strnjevanje krvi, s tem pa nastajanje krvnih strdkov. Skupaj z natrijem skrbi za ravnovesje vode v organizmu, normalno delovanje krvnega obtoka in živčnega sistema. Jabolko vsebuje še fosfor, kalcij, magnezij, železo, mangan, baker in cink.

Je bogat vir prehranskih vlaknin. Celuloza krepi črevesne stene, pektini pa pomagajo pri zaščiti pred arteriosklerozo in miokardnim infarktom. Tanini preprečujejo driske, prav tako pa so pri prebavi zelo pomembne mineralne snovi, ki skupaj z organskimi kislinami regulirajo reakcije pH v krvi. Tanini tudi varujejo zobe in dlesni, saj preprečujejo zlepljanje bakterij in s tem nastanek škodljivih zobnih oblog. Jabolko vsebuje še flavonoide, ki preprečujejo oksidacijo in jim pripisujejo koristi pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, nekatere raziskave pa kažejo, da naj bi zmanjševali tudi možnost nastanka pljučnega raka.

Jabolka vsebujejo veliko antioksidantov. Te potrebujemo, da naše celice varujejo pred škodljivimi zunanjimi vplivi - nezdravo hrano, kajenjem, alkoholom, UV-žarki, onesnaženim zrakom … Študije so pokazale, da tudi antioksidanti polifenoli vplivajo na zdravje srca. Kar za 20 odstotkov naj bi njihovo uživanje zmanjšalo tveganje za kap. Učinkovine v jabolku znižujejo holesterol in maščobe v krvi. Pri rednem uživanju jabolk se že v dveh mesecih zniža raven škodljivega holesterola v krvi.

Jabolko za zdravje
Vsaj enkrat mesečno je dobro opraviti razkuževalno črevesno kuro z jabolki. Zjutraj popijemo mlačen jabolčni sok, dopoldne zaužijemo eno ali dve presni neolupljeni jabolki, opoldne spijemo čaj iz jabolčnih lupin z dodatkom medu, zgodaj popoldne pojemo tri do štiri jabolka, čez dve uri spijemo kozarec svežega jabolčnega soka in pred spanjem pojemo krožnik tople jabolčne kaše z medom.
Če hujšamo, na tešče popijmo kozarec vode z žličko ali dvema domačega jabolčnega kisa (to počnemo vsaj en mesec). Tudi med obroki jejmo čim več svežih jabolk.
Jabolka koristijo tudi za boljše spanje, za pomirjanje in proti depresiji. V ta namen svež jabolčni sok pomešamo z medom. Prav tako pomaga solata iz jabolk in banan, ki jo prelijemo z medom in limoninim ali pomarančnim sokom.
Naribana jabolka, v katera kanemo nekaj kapljic svežega limoninega ali pomarančnega soka in nekaj kapljic olivnega ali mandljevega olja, uporabimo za obloge ožuljenih ali razjedenih delov kože, ki jih pokrijemo z gazo in pustimo delovati pol ure.
Platnene krpe, namočene v jabolčni kis, pomagajo proti revmatičnim bolečinam v sklepih.
Kozarec vode s koščkom kvasa, žličko medu in eno do dvema žličkama jabolčnega kisa na tešče pa priporočajo za krepitev odpornosti in boljšo koncentracijo.

Pomagajo ohranjati spomin

Jabolka so odlično orožje proti odvečnim kilogramom, saj imajo veliko vlaknin in malo kalorij. Priporočljivo je uživati jabolka skupaj z olupkom. Na univerzi v Los Angelesu ugotavljajo, da je lahko le eno zaužito jabolko na dan ključnega pomena pri izgubi telesne teže. Vlaknine uravnavajo prebavo, v črevesju vežejo holesterol in nekaj maščobe, upočasnijo praznjenje želodca, zato občutek sitosti traja dlje.

image
Antioksidanti polifenoli v jabolku vplivajo na zdravje srca in zmanjšujejo tveganje za kap.
Canstockphoto

Jabolko pomaga tudi, če imamo preveč želodčne kisline, saj jo jabolčna in vinska kislina nevtralizirata, ob tem pa pomagata tudi pri presnovi beljakovin in maščob. Zato je dobro ob mastnem svinjskem mesu ali z mastno gosjo speči še jabolka.

Nekaj zadnjih študij je pokazalo tudi, da redno uživanje jabolk lahko pomaga v starosti ohraniti spomin. Uživanje jabolk namreč lahko pomaga ohranjati poseben živčni prenašalec, ki je povezan s spominom, so pokazale študije.

Iz ljudskega zdravilstva
Stari recepti priporočajo, da za zmanjšanje psihične izčrpanosti neolupljeno in narezano jabolko prelijemo s pol litra vrele vode, pustimo eno uro in osladimo z medom. Spijemo mlačno.
Za boljše delovanje prebavil, čiščenje krvi in za moč zmiksamo dve jabolki in eno rdečo peso ter spijemo gosti sok. Pečena jabolka z medom, ki jih pojemo še topla, so dobra pomoč pri hripavosti.
Za boljši imunski sistem nastrgamo hren, dodamo limono, naribana jabolka, solimo in premešamo ter okrasimo s kislo smetano. Ponudimo h kuhanemu ali pečenemu mesu.
Primorski recept proti prehladu svetuje, da nastrgamo hren, naribamo jabolka, dodamo rjavi trsni sladkor in med mešanjem dušimo na zmernem ognju, da karamelizira.

Vse koristi jabolk se ohranijo ali celo še potencirajo v jabolčnem kisu. Ta zaradi svojega protibakterijskega učinkovanja uniči marsikateri škodljivi mikroorganizem v našem telesu, poleg tega znižuje pH v želodcu in pripomore k uravnoteženi prebavi maščob. Njegova razkuževalna funkcija je še posebej dobra za ledvice, mehur in sečevod, ugodno pa deluje tudi na črevesje, saj spodbuja izločanje prebavnih encimov in s tem dejavnost črevesja ter pospeši izločanje gnilobnih ostankov iz telesa. Pri tem so posebej koristni vsi tanini v kisu; limonina kislina pa podpira sprejem oziroma absorpcijo kalcija, zato pomaga preprečevati osteoporozo. Ocetna kislina v jabolčnem kisu pospeši celične presnovne procese, torej veča dejavnost in zmogljivost celic, obenem pa nam pomaga do večjega izkoristka železa.

Lahko bi torej rekli, da jabolko predstavlja pravo malo zdravilno bombo.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?

Sudoku