Pravzaprav ima prav vsaka rastlina določene učinkovine, ki krepijo odpornost, bodisi so to minerali, vitamini ali polisaharidi. S svojimi učinkovinami prečiščujejo kri, pomagajo odpravljati vnetja, ognojke, tumorje, delujejo protivnetno, celijo, imajo razstrupljevalni učinek, uničujejo parazite, dobro delujejo proti bakterijam, virusom in glivam, okužbam, odvajajo, odstranjujejo nakopičene toksine. Preden se potopimo v delovanje posamičnih zdravilnih zelišč, za katere vemo, da so najboljša za spodbujanje imunskega sistema, poglejmo, kaj je še pomembno za krepitev odpornosti.

Preprečevanje je najboljši boj pred okužbami z gripo in prehladom. Vemo, da vsako sezono vsaj enkrat za prehladom zboli skoraj polovica ljudi. V prvi vrsti, kar lahko naredimo zase, je, da se ob epidemijah izogibamo posameznikov ali množic, kjer bi se lahko okužili. Z zdravim načinom življenja pa skozi celo leto poskrbimo za svojo kondicijo in telesno odpornost. Zato izbirajmo svojo prehrano, gibajmo se na svežem zraku in soncu, ki pripomore, da naše telo tvori vitamin D, sončni vitamin, ki je zelo pomemben za naš dobro delujoči imunski sistem. Poskrbimo tudi za dobro prebavo, uživajmo veliko zelenjave in fermentiranih živil, ki so dobri prebiotiki in ohranjajo naše koristne črevesne bakterije v dobri kondiciji, uživajmo veliko vitamina C in E (sadje, zelenjava, kvalitetna hladno stiskana olja), ki sta dobra antioksidanta, karotenoide (zelenjava in sadje oranžne, rumene in zelene barve). Poskrbimo za dober spanec, sproščanje ter tudi za dobro voljo in družabno življenje. Vse to pripomore, da se ne nagibamo k depresivnim stanjem, ki najprej oslabijo našo odpornost. Obvladujmo tudi stres, alkohol in kajenje.

Imunski sistem je zapleten, sestavlja ga mnogo belih krvničk, protiteles, imunoglobulinov, interferonov, tudi limfni sistem, ščitnica, mandlji, slepič, jetra, kostni mozeg … Njegova osnovna naloga je, da prepreči vdor mikroorganizmov v telo, tiste, ki jim je uspelo okužiti nas, pa da čim prej uniči.

Med okužbami, ki jih sami zdravimo, so virusne okužbe, predvsem prehlad in gripa. Zdravimo jih simptomatsko tako, da lajšamo kašelj, vročino in bolečino (vnetemu, bolečemu grlu pomagamo s timijanovo tinkturo), in pa vzročno, da pomagamo imunskemu sistemu ustaviti okužbe in mikrobe s pomočjo rastlin, na primer ameriškega slamnika. Pomagamo pa si lahko tudi z zeliščnimi mazili, ki vsebujejo timijan, materino dušico, evkalipt …

Gripo, ki nas lahko močno onesposobi, je najbolj pametno odležati in "prekuriti", moči pa si povrnemo z vitamini in minerali, zelišči, vročimi juhami in mirom. Katere rastline nas torej krepijo in pomagajo pri boju z okužbami?

Ameriški slamnik

Najmočnejše učinke imajo korenine, a v zeliščarstvu se uporabljajo tudi cvetovi in listi. Po mnogih raziskavah se je izkazalo, da slamnik vsebuje učinkovine, ki lajšajo bolečine, zdravijo gripo, celijo rane, delujejo proti vnetjem, glivicam, virusom, bakterijam, na splošno delujejo krepilno in ugodno vplivajo na odpornost telesa.

Ljudje, ki uživajo dovolj velike odmerke ameriškega slamnika, okrevajo hitreje. Rastlina nima stranskih učinkov, razen manjše odrevenelosti jezika ob velikih odmerkih. Večina strokovnjakov svetuje, da naj bi ameriški slamnik uživali takrat, ko čutimo, da bomo zboleli, ali smo že bolni. Uživanje slamnika se priporoča ob prehladih, gripi, bronhitisu, pri infekcijah sečil. Takrat ga uživamo v večjih odmerkih, na primer 30 kapljic tinkture na štiri ure. Kadar ga jemljemo preventivno za krepitev odpornosti, ga uživamo 3x dnevno 1 mesec. Ker pa krepi imunski sistem, ga nikoli in v nobeni obliki ne smemo uživati pri hujših boleznih, avtoimunih boleznih, kot so aids, multipla skleroza, avtoimunsko neravnovesje (lupus, revmatoidni artritis, skleroderma), tuberkuloza.

Andrej Petelinšek Ameriški slamnik

Astragalus

Je zelišče za zdravljenje prehladov, gripe, bronhitisa, vnetja sinusov … Spodbuja delovanje imunskega sistema in različnih vrst belih krvničk ter nastajanje protiteles in interferona. Priporočen dnevni odmerek je med 2 in 4 g korenin dnevno.

Deluje ogrevalno in krepčilno. Krepi telesno vzdržljivost, podpira delovanje imunskega sistema in zavira nastajanje prostih radikalov v telesu, saj je močan antioksidant. Ameriški znanstveniki so preučevali učinkovitost zelišča pri obnavljanju porušenega delovanja imunskega sistema. Klinični poskusi so pokazali, da so si bolniki hitreje opomogli, če so med zdravljenjem jemali pripravke iz astragalusa ali opnastega grahovca. S svojim pozitivnim vplivom na zdravje dihal je odlično pomagalo tudi pri ponavljajočih se prehladih. Če uživate tablete za redčenje krvi in imate povišan krvni tlak, se pred uživanjem astragalusa posvetujte s svojim zdravnikom. Nosečnice in doječe matere ga naj ne uživajo. Izognite se mu tudi pri povišani telesni temperaturi.

Ašvaganda

Ta rastlina sodi med adaptogena zelišča (nas pomirja, če to potrebujemo, in poživlja, ko je to potrebno). Čez dan pomaga našemu telesu ohranjati in tvoriti vitalno energijo, ponoči pa nam zagotavlja globok in miren spanec. Je kot naša dodatna podpora in energija pri premagovanju stresa, ki pa lahko vodi v razna neprijetna stanja, kot so poslabšanje kognitivnih funkcij (spomin, govor, branje, mišljenje …), padec imunskega sistema, spolna disfunkcija, razjede želodca in dvanajsternika, izčrpava adrenalno-nadledvično žlezo, ki je zaradi obilice stresa in tudi zaradi glikemičnih nihanj pri veliko ljudeh že čisto na robu moči, kar nas vodi v stanje izgorelosti. Pomaga pri njeni obnovi, jo umiri, nam pa zagotovi miren spanec z delovanjem "nočnih" hormonov regeneracije in sprostitve.

Okrepi imunski sistem, povečuje odpornost na različne tipe bakterij, povečuje mišično maso in vzdržljivost, koristi možganom, povečuje delovanje kostnega mozga. Uporabljamo jo kot tonik za splošno boljše počutje, večjo vitalnost, večjo zmogljivost pri športnikih, za povečanje imunosti pri starejših in tudi kot pomoč pri zdravljenju demence in Parkinsonove bolezni. Uživamo jo v čajih, napitkih, smutijih.

Običajno lahko jemljemo od 3 do 6 g posušenega prahu korenine na dan ali v obliki tinkture od 2 do 12 ml. Je varna za uporabo, če jo jemljemo v predpisanih količinah, sicer lahko povzroči trebušne krče, drisko in bruhanje. Nosečnice naj je ne uživajo zaradi nevarnosti splava. Ne kombiniramo je z alkoholom, pomirjevali, anksiolitiki in barbiturati.

Bezeg

Tradicionalno ljudsko zdravilstvo pravi, da je malo tako koristnih rastlin, kot je bezeg. To potrjujejo tudi sodobni znanstveni poskusi. Nadvse zdravilne in okusne bezgove jagode so edinstveno superživilo. So eno izmed najboljših sredstev za krepitev imunskega sistema.

Zaradi visoke vsebnosti antocianov in antioksidantov bezeg ugodno deluje na počutje, odpornost telesa, na kri in prebavila, lepo kožo. Bogat je še s folno kislino, flavonoide, z vitamini B, C in A. Iz jagod lahko pripravimo tudi okusne shranke. Vedno pa jih moramo toplotno obdelati, sicer nam lahko povzročijo prebavne nevšečnosti, kot sta bruhanje in driska. Vsebujejo alkaloide, ki se razgradijo pri visokih temperaturah. Nosečnicam in doječim materam se njihova uporaba odsvetuje.

Ginseng

Krepi telesno zmogljivost in pomaga pri ohranjanju življenjske moči pri duševnih in telesnih preobremenitvah, oslabelosti in izčrpanosti, dviguje razpoloženje, izboljšuje izrabo mineralov, vitaminov, spodbuja žleze z notranjim izločanjem, zvišuje možgansko aktivnost, krepi spomin in dviga koncentracijo, deluje antioksidativno, normalizira srčni utrip, normalizira raven krvnega sladkorja in maščob, spodbuja imunski sistem ter poveča odpornost telesa proti okužbam, prav tako pa pomaga ob okrevanjih. Suha korenina vsebuje veliko ginsenozidov, ki imajo imunostimulativne učinke.

Ne učinkuje takoj, včasih traja tedne, da opazimo učinek. Varni odmerki so med 0,5 in 2 g korenine dnevno. V priporočenih terapevtskih odmerkih je uživanje ginsenga varno. Pri jemanju nad 3 g ginsenga dnevno se pojavi sindrom zlorabe, pri katerem se lahko pojavijo nezavest, jutranja driska, kožni izpuščaj, hipertenzija. Pri občutljivih ljudeh se lahko pojavijo tudi nemir, anksioznost, evforija in nespečnost. Odsvetuje se jemanje pripravkov iz ginsenga sočasno z antidepresivi in zdravili za redčenje krvi. V kombinaciji s kofeinom lahko povzroči vzdraženost.

Hren

Njegov učinek je priznan pri krepitvi imunskega sistema in ob prehladih, saj poleg vitamina C, ki ga vsebuje, s svojo ostrino čisti še dihalne poti.

Islandski lišaj

Do danes se je njegova uporaba ohranila pri pljučnih obolenjih in kot krepčilen tonik po težkih boleznih. Čeprav je poznan njegov antibiotični učinek, ga je znanstvena stroka malo cenila. Njegovo učinkovitost so primerjali celo s penicilinom, na želatini iz alg agar-agar so z njim zavirali rast bakterij in tako dokazovali te trditve. V ljudskem zdravilstvu pa zelo radi posežemo po njem, predvsem po njegovih pastilah za žvečenje, kadar imamo težave z glasilkami in kašljamo.

Kot pri večini zelišč je tudi pri islandskem lišaju njegova kurativna uporaba omejena na približno tri tedne. Če bi ga jemali v prevelikih količinah, bi nam lahko razdražil želodec in črevesje, čeprav v manjših količinah sluznicam želodca in črevesja zaradi sluzi in grenčin, ki jih vsebuje, zelo godi.

Sluzi, ki jih je v islandskem lišaju nad 50 odstotkov, zelo blažilno delujejo na sluznice v ustih in žrelu, prav tako tudi na sluznice v prebavilih. Blažijo tudi kašelj, saj sluzi v lišaju zaščitijo sluznico pred draženjem, lišajske kisline pa delujejo na mikrobe. Včasih so islandski lišaj uporabljali pri vseh pljučnih boleznih, tudi hujših (na primer tuberkulozi). Uspešna je njegova uporaba pri bronhitisu, kašlju, oslovskem kašlju, zasluzenju v pljučih, odstranjuje oziroma mehča tudi trdovratne trde sluzi. Grenčine v njem pospešujejo presnovo in krepijo telo. Grenke lišajeve kisline so ene izmed pomembnih zdravilnih učinkovin v lišaju.

Njegove analeptične (poživljajoče) lastnosti so predvsem pomembne za pljučne bolnike, ki jim je upadla moč, a tudi med težkimi boleznimi in po njih, pri izgubi krvi in slabokrvnosti (vsebuje tudi vitamin B12), pri nalezljivih boleznih, tudi pri sladkorni bolezni pripomore k boljšemu počutju.

Japonski dresnik

Je dober vir vitamina C in A, vsebuje še flavonoide, cink, kalij, fosfor, mangan in antioksidante, predvsem najbolj priljubljen antioksidant resveratrol, ki je močno protibakterijsko in protiglivično sredstvo. Rastline ga tvorijo za svojo zaščito pred mikroorganizmi, predvsem raznimi plesnimi. Znanstveno je tudi dokazano, da resveratrol deluje na limfocite in celice imunskega sistema ter povečuje protivnetni učinek.

Mačji krempelj

Je eden najmočnejših naravnih antibiotikov in zaviralcev vnetij, spodbuja delovanje imunskega sistema, je pravzaprav imunomodulator, ima dokazane antioksidativne in protivnetne lastnosti, ima protibakterijsko, protiglivično (kandida) in protivirusno delovanje, njegovo delovanje je diuretično, znižuje krvni tlak, pomaga pri revmi in artritisu, blaži bolečine v sklepih, pomaga pri sladkorni bolezni in počasni presnovi, pri vnetjih črevesja (Crohnova bolezen), ob kronični utrujenosti, predmenstrualnimi težavami in motnjah v menstrualnem ciklusu, za lajšanje težav ob genitalnem herpesu in herpesu zoster. Je adaptogen in ima ugoden vpliv na kronične bolezni, ki jih povzroča stres. Ugodno vpliva na okvare DNA, obnavljanje levkocitov po kemoterapijah in zmanjšuje neželene učinke zdravil pri okuženih z virusom HIV.

Uporablja se tudi pri bolnikih, ki se zdravijo s kemoterapijo in radioterapijo, saj se že z manjšimi količinami mačjega kremplja močno poveča delovanje imunskega sistema, zavira tudi rast rakavih celic. Ugoden vpliv ima tudi na pljuča kadilcev in okužbe s pnevmokokom. V današnjih časih je priljubljen tudi zaradi preprečevanja širjenja okužb s ptičjo gripo. Vpliv ima tudi na srčno-žilni sistem, znižuje srčni utrip, tlak in niža raven krvnega holesterola, zavira zlepljanje eritrocitov in trombocitov, preprečuje trombozo in nastajanje žilnih maščobnih oblog.

Zunanje ga lahko uporabljamo ob vnetjih kože, ekcemih, opeklinah in za pospeševanje celjenja ran. Uporabimo ga v obliki kapsul, čaja ali tinkture. Mačji krempelj je lahko blago alergen, kot neželeni učinki se lahko pojavijo srbenje oči, slabost, nemir in driska. Izogibajo naj se mu ljudje s presajenimi organi, multiplo sklerozo in tudi za nosečnice se ga ne priporoča.

Slez

Listi in s sladkorji bogate korenine navadnega sleza vsebujejo veliko sluzi, ki imajo blažilne učinke na vnetna stanja dihalnega trakta, kot so suh in dražeč kašelj, katarji glasilk, hripavost, bronhitis in boleče grlo. Sluzi učinkujejo lokalno na koži in sluznicah tako, da naredijo tanko zaščitno plast. Rastlinske sluzi so vrsta vlaken, ki se vežejo z vodo in ustvarijo neprebavljiv gel. Nekatere rastline, ki vsebujejo sluz, imajo koristne učinke na prebavne poti, nekatere pa na lajšanje težav z vneto sluznico dihal. Slez bi lahko uvrstili med oboje.

Korenina sleza vsebuje veliko več sluzi kot list in jo pogosto uporabljamo za lajšanje težav z dihali in kašljem ter pri težavah, ki nam jih lahko povzročajo vneta prebavila. Ob težavah si pomagamo s peturnim namokom sleza.

Veliki oman

Že malce pozabljena rastlina, a njegova korenina pomaga lajšati izkašljevanje in izločati presežke sluzi iz pljuč, pljuča pa tudi krepi.

Zdravilni jeglič

Kot ena prvih spomladanskih rastlin je pomemben pri premagovanju zdravstvenih težav, ki se nas rade lotijo ob koncu zime, saj pozdravi vse katarje, zasluzenje in kašelj. V jegliču je kar nekaj učinkovin, najpomembnejše so gotovo saponini, ki rahljajo in odpravljajo sluzi, zato ga največ uporabljamo pri katarjih zgornjih dihalnih poti in kroničnem bronhitisu. Saponini in flavonoidi delujejo diuretično, zato lahko jegličev čaj uporabljamo tudi za odvajanje vode. Saponin je v glavnem v korenini, vsebujejo pa ga tudi zelene cvetne čašice in listi, zato cvetove pobirajmo s čašami vred, ker vsebujejo tudi nekaj C-vitamina.

Odrasli in otroci po desetem letu starosti lahko zaužijejo dnevno 1,5 g jegliča, pripravljenega kot čaj. Pijemo ga večkrat na dan v manjših količinah. Težave z njim pa lahko imajo ljudje z gastritisom in želodčnimi razjedami, zato naj se mu izogibajo. Previsoki odmerki lahko povzročajo slabost z bruhanjem in drisko.