Domača lekarna: 12 rastlin, ki krepijo naše zdravje in pomagajo pri boju z okužbami
S svojo naravo zmorejo zelišča, če jih dobro izberemo, podkrepiti osnovno energijo našega telesa in uma ter podpreti in okrepiti naš imunski sistem.
Pravzaprav ima prav vsaka rastlina določene učinkovine, ki krepijo odpornost, bodisi so to minerali, vitamini ali polisaharidi. S svojimi učinkovinami prečiščujejo kri, pomagajo odpravljati vnetja, ognojke, tumorje, delujejo protivnetno, celijo, imajo razstrupljevalni učinek, uničujejo parazite, dobro delujejo proti bakterijam, virusom in glivam, okužbam, odvajajo, odstranjujejo nakopičene toksine. Preden se potopimo v delovanje posamičnih zdravilnih zelišč, za katere vemo, da so najboljša za spodbujanje imunskega sistema, poglejmo, kaj je še pomembno za krepitev odpornosti.
Preprečevanje je najboljši boj pred okužbami z gripo in prehladom. Vemo, da vsako sezono vsaj enkrat za prehladom zboli skoraj polovica ljudi. V prvi vrsti, kar lahko naredimo zase, je, da se ob epidemijah izogibamo posameznikov ali množic, kjer bi se lahko okužili. Z zdravim načinom življenja pa skozi celo leto poskrbimo za svojo kondicijo in telesno odpornost. Zato izbirajmo svojo prehrano, gibajmo se na svežem zraku in soncu, ki pripomore, da naše telo tvori vitamin D, sončni vitamin, ki je zelo pomemben za naš dobro delujoči imunski sistem. Poskrbimo tudi za dobro prebavo, uživajmo veliko zelenjave in fermentiranih živil, ki so dobri prebiotiki in ohranjajo naše koristne črevesne bakterije v dobri kondiciji, uživajmo veliko vitamina C in E (sadje, zelenjava, kvalitetna hladno stiskana olja), ki sta dobra antioksidanta, karotenoide (zelenjava in sadje oranžne, rumene in zelene barve). Poskrbimo za dober spanec, sproščanje ter tudi za dobro voljo in družabno življenje. Vse to pripomore, da se ne nagibamo k depresivnim stanjem, ki najprej oslabijo našo odpornost. Obvladujmo tudi stres, alkohol in kajenje.
Imunski sistem je zapleten, sestavlja ga mnogo belih krvničk, protiteles, imunoglobulinov, interferonov, tudi limfni sistem, ščitnica, mandlji, slepič, jetra, kostni mozeg … Njegova osnovna naloga je, da prepreči vdor mikroorganizmov v telo, tiste, ki jim je uspelo okužiti nas, pa da čim prej uniči.
Med okužbami, ki jih sami zdravimo, so virusne okužbe, predvsem prehlad in gripa. Zdravimo jih simptomatsko tako, da lajšamo kašelj, vročino in bolečino (vnetemu, bolečemu grlu pomagamo s timijanovo tinkturo), in pa vzročno, da pomagamo imunskemu sistemu ustaviti okužbe in mikrobe s pomočjo rastlin, na primer ameriškega slamnika. Pomagamo pa si lahko tudi z zeliščnimi mazili, ki vsebujejo timijan, materino dušico, evkalipt …
Gripo, ki nas lahko močno onesposobi, je najbolj pametno odležati in "prekuriti", moči pa si povrnemo z vitamini in minerali, zelišči, vročimi juhami in mirom. Katere rastline nas torej krepijo in pomagajo pri boju z okužbami?
Ameriški slamnik
Najmočnejše učinke imajo korenine, a v zeliščarstvu se uporabljajo tudi cvetovi in listi. Po mnogih raziskavah se je izkazalo, da slamnik vsebuje učinkovine, ki lajšajo bolečine, zdravijo gripo, celijo rane, delujejo proti vnetjem, glivicam, virusom, bakterijam, na splošno delujejo krepilno in ugodno vplivajo na odpornost telesa.
Ljudje, ki uživajo dovolj velike odmerke ameriškega slamnika, okrevajo hitreje. Rastlina nima stranskih učinkov, razen manjše odrevenelosti jezika ob velikih odmerkih. Večina strokovnjakov svetuje, da naj bi ameriški slamnik uživali takrat, ko čutimo, da bomo zboleli, ali smo že bolni. Uživanje slamnika se priporoča ob prehladih, gripi, bronhitisu, pri infekcijah sečil. Takrat ga uživamo v večjih odmerkih, na primer 30 kapljic tinkture na štiri ure. Kadar ga jemljemo preventivno za krepitev odpornosti, ga uživamo 3x dnevno 1 mesec. Ker pa krepi imunski sistem, ga nikoli in v nobeni obliki ne smemo uživati pri hujših boleznih, avtoimunih boleznih, kot so aids, multipla skleroza, avtoimunsko neravnovesje (lupus, revmatoidni artritis, skleroderma), tuberkuloza.
Astragalus
Je zelišče za zdravljenje prehladov, gripe, bronhitisa, vnetja sinusov … Spodbuja delovanje imunskega sistema in različnih vrst belih krvničk ter nastajanje protiteles in interferona. Priporočen dnevni odmerek je med 2 in 4 g korenin dnevno.
Deluje ogrevalno in krepčilno. Krepi telesno vzdržljivost, podpira delovanje imunskega sistema in zavira nastajanje prostih radikalov v telesu, saj je močan antioksidant. Ameriški znanstveniki so preučevali učinkovitost zelišča pri obnavljanju porušenega delovanja imunskega sistema. Klinični poskusi so pokazali, da so si bolniki hitreje opomogli, če so med zdravljenjem jemali pripravke iz astragalusa ali opnastega grahovca. S svojim pozitivnim vplivom na zdravje dihal je odlično pomagalo tudi pri ponavljajočih se prehladih. Če uživate tablete za redčenje krvi in imate povišan krvni tlak, se pred uživanjem astragalusa posvetujte s svojim zdravnikom. Nosečnice in doječe matere ga naj ne uživajo. Izognite se mu tudi pri povišani telesni temperaturi.
Ašvaganda
Ta rastlina sodi med adaptogena zelišča (nas pomirja, če to potrebujemo, in poživlja, ko je to potrebno). Čez dan pomaga našemu telesu ohranjati in tvoriti vitalno energijo, ponoči pa nam zagotavlja globok in miren spanec. Je kot naša dodatna podpora in energija pri premagovanju stresa, ki pa lahko vodi v razna neprijetna stanja, kot so poslabšanje kognitivnih funkcij (spomin, govor, branje, mišljenje …), padec imunskega sistema, spolna disfunkcija, razjede želodca in dvanajsternika, izčrpava adrenalno-nadledvično žlezo, ki je zaradi obilice stresa in tudi zaradi glikemičnih nihanj pri veliko ljudeh že čisto na robu moči, kar nas vodi v stanje izgorelosti. Pomaga pri njeni obnovi, jo umiri, nam pa zagotovi miren spanec z delovanjem "nočnih" hormonov regeneracije in sprostitve.
Okrepi imunski sistem, povečuje odpornost na različne tipe bakterij, povečuje mišično maso in vzdržljivost, koristi možganom, povečuje delovanje kostnega mozga. Uporabljamo jo kot tonik za splošno boljše počutje, večjo vitalnost, večjo zmogljivost pri športnikih, za povečanje imunosti pri starejših in tudi kot pomoč pri zdravljenju demence in Parkinsonove bolezni. Uživamo jo v čajih, napitkih, smutijih.
Običajno lahko jemljemo od 3 do 6 g posušenega prahu korenine na dan ali v obliki tinkture od 2 do 12 ml. Je varna za uporabo, če jo jemljemo v predpisanih količinah, sicer lahko povzroči trebušne krče, drisko in bruhanje. Nosečnice naj je ne uživajo zaradi nevarnosti splava. Ne kombiniramo je z alkoholom, pomirjevali, anksiolitiki in barbiturati.
Bezeg
Tradicionalno ljudsko zdravilstvo pravi, da je malo tako koristnih rastlin, kot je bezeg. To potrjujejo tudi sodobni znanstveni poskusi. Nadvse zdravilne in okusne bezgove jagode so edinstveno superživilo. So eno izmed najboljših sredstev za krepitev imunskega sistema.
Zaradi visoke vsebnosti antocianov in antioksidantov bezeg ugodno deluje na počutje, odpornost telesa, na kri in prebavila, lepo kožo. Bogat je še s folno kislino, flavonoide, z vitamini B, C in A. Iz jagod lahko pripravimo tudi okusne shranke. Vedno pa jih moramo toplotno obdelati, sicer nam lahko povzročijo prebavne nevšečnosti, kot sta bruhanje in driska. Vsebujejo alkaloide, ki se razgradijo pri visokih temperaturah. Nosečnicam in doječim materam se njihova uporaba odsvetuje.
Ginseng
Krepi telesno zmogljivost in pomaga pri ohranjanju življenjske moči pri duševnih in telesnih preobremenitvah, oslabelosti in izčrpanosti, dviguje razpoloženje, izboljšuje izrabo mineralov, vitaminov, spodbuja žleze z notranjim izločanjem, zvišuje možgansko aktivnost, krepi spomin in dviga koncentracijo, deluje antioksidativno, normalizira srčni utrip, normalizira raven krvnega sladkorja in maščob, spodbuja imunski sistem ter poveča odpornost telesa proti okužbam, prav tako pa pomaga ob okrevanjih. Suha korenina vsebuje veliko ginsenozidov, ki imajo imunostimulativne učinke.
Ne učinkuje takoj, včasih traja tedne, da opazimo učinek. Varni odmerki so med 0,5 in 2 g korenine dnevno. V priporočenih terapevtskih odmerkih je uživanje ginsenga varno. Pri jemanju nad 3 g ginsenga dnevno se pojavi sindrom zlorabe, pri katerem se lahko pojavijo nezavest, jutranja driska, kožni izpuščaj, hipertenzija. Pri občutljivih ljudeh se lahko pojavijo tudi nemir, anksioznost, evforija in nespečnost. Odsvetuje se jemanje pripravkov iz ginsenga sočasno z antidepresivi in zdravili za redčenje krvi. V kombinaciji s kofeinom lahko povzroči vzdraženost.
Hren
Njegov učinek je priznan pri krepitvi imunskega sistema in ob prehladih, saj poleg vitamina C, ki ga vsebuje, s svojo ostrino čisti še dihalne poti.
Islandski lišaj
Do danes se je njegova uporaba ohranila pri pljučnih obolenjih in kot krepčilen tonik po težkih boleznih. Čeprav je poznan njegov antibiotični učinek, ga je znanstvena stroka malo cenila. Njegovo učinkovitost so primerjali celo s penicilinom, na želatini iz alg agar-agar so z njim zavirali rast bakterij in tako dokazovali te trditve. V ljudskem zdravilstvu pa zelo radi posežemo po njem, predvsem po njegovih pastilah za žvečenje, kadar imamo težave z glasilkami in kašljamo.
Kot pri večini zelišč je tudi pri islandskem lišaju njegova kurativna uporaba omejena na približno tri tedne. Če bi ga jemali v prevelikih količinah, bi nam lahko razdražil želodec in črevesje, čeprav v manjših količinah sluznicam želodca in črevesja zaradi sluzi in grenčin, ki jih vsebuje, zelo godi.
Sluzi, ki jih je v islandskem lišaju nad 50 odstotkov, zelo blažilno delujejo na sluznice v ustih in žrelu, prav tako tudi na sluznice v prebavilih. Blažijo tudi kašelj, saj sluzi v lišaju zaščitijo sluznico pred draženjem, lišajske kisline pa delujejo na mikrobe. Včasih so islandski lišaj uporabljali pri vseh pljučnih boleznih, tudi hujših (na primer tuberkulozi). Uspešna je njegova uporaba pri bronhitisu, kašlju, oslovskem kašlju, zasluzenju v pljučih, odstranjuje oziroma mehča tudi trdovratne trde sluzi. Grenčine v njem pospešujejo presnovo in krepijo telo. Grenke lišajeve kisline so ene izmed pomembnih zdravilnih učinkovin v lišaju.
Njegove analeptične (poživljajoče) lastnosti so predvsem pomembne za pljučne bolnike, ki jim je upadla moč, a tudi med težkimi boleznimi in po njih, pri izgubi krvi in slabokrvnosti (vsebuje tudi vitamin B12), pri nalezljivih boleznih, tudi pri sladkorni bolezni pripomore k boljšemu počutju.
Japonski dresnik
Je dober vir vitamina C in A, vsebuje še flavonoide, cink, kalij, fosfor, mangan in antioksidante, predvsem najbolj priljubljen antioksidant resveratrol, ki je močno protibakterijsko in protiglivično sredstvo. Rastline ga tvorijo za svojo zaščito pred mikroorganizmi, predvsem raznimi plesnimi. Znanstveno je tudi dokazano, da resveratrol deluje na limfocite in celice imunskega sistema ter povečuje protivnetni učinek.
Mačji krempelj
Je eden najmočnejših naravnih antibiotikov in zaviralcev vnetij, spodbuja delovanje imunskega sistema, je pravzaprav imunomodulator, ima dokazane antioksidativne in protivnetne lastnosti, ima protibakterijsko, protiglivično (kandida) in protivirusno delovanje, njegovo delovanje je diuretično, znižuje krvni tlak, pomaga pri revmi in artritisu, blaži bolečine v sklepih, pomaga pri sladkorni bolezni in počasni presnovi, pri vnetjih črevesja (Crohnova bolezen), ob kronični utrujenosti, predmenstrualnimi težavami in motnjah v menstrualnem ciklusu, za lajšanje težav ob genitalnem herpesu in herpesu zoster. Je adaptogen in ima ugoden vpliv na kronične bolezni, ki jih povzroča stres. Ugodno vpliva na okvare DNA, obnavljanje levkocitov po kemoterapijah in zmanjšuje neželene učinke zdravil pri okuženih z virusom HIV.
Uporablja se tudi pri bolnikih, ki se zdravijo s kemoterapijo in radioterapijo, saj se že z manjšimi količinami mačjega kremplja močno poveča delovanje imunskega sistema, zavira tudi rast rakavih celic. Ugoden vpliv ima tudi na pljuča kadilcev in okužbe s pnevmokokom. V današnjih časih je priljubljen tudi zaradi preprečevanja širjenja okužb s ptičjo gripo. Vpliv ima tudi na srčno-žilni sistem, znižuje srčni utrip, tlak in niža raven krvnega holesterola, zavira zlepljanje eritrocitov in trombocitov, preprečuje trombozo in nastajanje žilnih maščobnih oblog.
Zunanje ga lahko uporabljamo ob vnetjih kože, ekcemih, opeklinah in za pospeševanje celjenja ran. Uporabimo ga v obliki kapsul, čaja ali tinkture. Mačji krempelj je lahko blago alergen, kot neželeni učinki se lahko pojavijo srbenje oči, slabost, nemir in driska. Izogibajo naj se mu ljudje s presajenimi organi, multiplo sklerozo in tudi za nosečnice se ga ne priporoča.
Slez
Listi in s sladkorji bogate korenine navadnega sleza vsebujejo veliko sluzi, ki imajo blažilne učinke na vnetna stanja dihalnega trakta, kot so suh in dražeč kašelj, katarji glasilk, hripavost, bronhitis in boleče grlo. Sluzi učinkujejo lokalno na koži in sluznicah tako, da naredijo tanko zaščitno plast. Rastlinske sluzi so vrsta vlaken, ki se vežejo z vodo in ustvarijo neprebavljiv gel. Nekatere rastline, ki vsebujejo sluz, imajo koristne učinke na prebavne poti, nekatere pa na lajšanje težav z vneto sluznico dihal. Slez bi lahko uvrstili med oboje.
Korenina sleza vsebuje veliko več sluzi kot list in jo pogosto uporabljamo za lajšanje težav z dihali in kašljem ter pri težavah, ki nam jih lahko povzročajo vneta prebavila. Ob težavah si pomagamo s peturnim namokom sleza.
Veliki oman
Že malce pozabljena rastlina, a njegova korenina pomaga lajšati izkašljevanje in izločati presežke sluzi iz pljuč, pljuča pa tudi krepi.
Zdravilni jeglič
Kot ena prvih spomladanskih rastlin je pomemben pri premagovanju zdravstvenih težav, ki se nas rade lotijo ob koncu zime, saj pozdravi vse katarje, zasluzenje in kašelj. V jegliču je kar nekaj učinkovin, najpomembnejše so gotovo saponini, ki rahljajo in odpravljajo sluzi, zato ga največ uporabljamo pri katarjih zgornjih dihalnih poti in kroničnem bronhitisu. Saponini in flavonoidi delujejo diuretično, zato lahko jegličev čaj uporabljamo tudi za odvajanje vode. Saponin je v glavnem v korenini, vsebujejo pa ga tudi zelene cvetne čašice in listi, zato cvetove pobirajmo s čašami vred, ker vsebujejo tudi nekaj C-vitamina.
Odrasli in otroci po desetem letu starosti lahko zaužijejo dnevno 1,5 g jegliča, pripravljenega kot čaj. Pijemo ga večkrat na dan v manjših količinah. Težave z njim pa lahko imajo ljudje z gastritisom in želodčnimi razjedami, zato naj se mu izogibajo. Previsoki odmerki lahko povzročajo slabost z bruhanjem in drisko.
Eterična olja lahko omilijo naše male težave in nas negujejo
V eteričnih oljih boste najbolj uživali in se izognili njihovim neželenim učinkom samo tedaj, če boste poznali njihove lastnosti in vedeli, kako in kdaj jih je najbolje uporabiti. Čista in nepredelana eterična olja so pravi koncentrati aktivnih snovi. Če jih pravilno odmerjamo in kombiniramo, so odlični zavezniki zdravja in lepote.
Limonino eterično olje tonizira in odlično spodbuja procese čiščenja. Ob splošni slabosti in utrujenosti ter pri hujšanju ga lahko uporabljamo v napitkih. Na koži ga uporabljamo za umirjanje in hitrejše celjenje manjših poškodb, aken ali aft. Trikrat dnevno popijte eno kapljico s kozarcem vode in žličko medu. Rožmarinovo eterično olje tonizira, izboljša prebavo, spodbuja obnavljanje kože, blaži okužbe in je odlična pomoč pri telesni in psihični utrujenosti. Hkrati omili bolečine v mišicah po športni aktivnosti. Dodajajo ga sredstvom za glajenje gubic. Trikrat dnevno lahko zaužijete kapljico rožmarinovega olja z žličko medu. Če boste dvajset kapljic rožmarinovega eteričnega olja zmešali z mandljevim oljem ali oljem pšeničnih kalčkov, boste dobili čudovit masažni pripravek, ki bo zjutraj prebudil vašo dušo in telo.
Sandalovina je simbol dolgoživosti, njeno eterično olje pa je neizogibno v parfumeriji. Njegov prijetni vonj se dolgo obdrži na koži in jo umirja. Ker ima blag diuretični učinek, ga dodajajo anticelulitnim proizvodom. Nekaj kapljic eteričnega olja sandalovine zmešajte z malo mleka v prahu in mešanico dodajte vodi za kopel. Če bi radi, da vam oblačila prijetno dišijo, nakapljajte nekaj kapljic tega eteričnega olja na kos lesa ali glineno ploščico in jo postavite v omaro.
Učinek eteričnega olja cedre je najbolj očiten pri nenevarnih in blažjih dermatozah, tudi na lasišču. Žajbelj umirja vnetne procese na koži in sluznicah, pomaga pa tudi proti navalom vročice med menopavzo in proti pretiranemu potenju. Uporabljajo ga še za nego las in kopeli, ki spodbujajo izločanje odvečne tekočine. Zaradi številnih zdravilnih lastnosti je sivkino eterično olje v aromaterapiji dobesedno nepogrešljivo. Sprošča, pomaga proti nespečnosti in hkrati umirja nadraženo kožo ter pospešuje zdravljenje aken. Za zdravljenje glavobola zadostuje, če nekaj kapljic sivkinega eteričnega olja vmasiramo v sence, proti stresu in tesnobi pa pomaga, če z njim zmasiramo hrbet in dekolte. Če bi radi pospešili celjenje brazgotin, zadostuje, da na prizadeto kožo nanesete kapljico eteričnega olja sivke.
94-letnik iz Maribora: Temelj zadovoljstva je redna skrb za telo in duha
S strumno držo, vedrino v očeh in mirno odločnostjo v žametnem glasu nam je Alojz Nemec razkril recept za dolgo in zadovoljno življenje.
V naselju hiš na Teznu v Mariboru je pritlična hiška, ki se s pastelnim barvnim odtenkom in nekaj izstopajočimi temno zelenimi opekami ter poslikavami, ki zaljšajo pročelje, od daleč zdi kot iz pravljice. V tej prikupni hiški z vrtom živi Alojz Nemec. Rodil se je leta 1928 v Šalincih pri Ljutomeru, tako bo junija dopolnil že 94 let. "Rad delam in rad živim, vsak dan sem hvaležen, ko odprem oči in imam nov dan pred sabo." Zjutraj potelovadi, nato rad postori kaj v hiši ali zunaj, včasih tudi kaj naslika. Ko smo ga obiskali, je na kavču imel odprt časnik Večer, zraven pa očala. "Veste, očal skoraj ne rabim, berem lahko brez njih, res pa lažje vidim številke, če si jih nadenem."
Telovadba zjutraj in zvečer
Njegov sluh je oster, misli jasne, vzravnana hoja pa kaže, da se mu po žilah pretaka disciplina. "Za ohranjanje vitalnosti telovadim vsako jutro in zvečer. Delam vaje, kot pri vojakih. Drugače rad zunaj kaj postorim. Del vrta obdelujem, na njem od pomladi do jeseni gojim solato. Pa delavnico imam, da v njej kaj popravim. Dolga leta sem si kuhal sam, zdaj pa imam naročeno, da mi na dom pripeljejo kosilo. In sem zelo zadovoljen."
Tudi poseben napitek si privošči vsak dan. "To je moja injekcija: žganje z medom, notri je bil namočen tudi lovorov list. Imam navado, da popijem šilček pred kosilom ob enajstih. Če pa pride moj pastorek Gustl, rečem mu kar sin, nazdraviva že malo prej. Nimam pa navade, da bi pil večkrat na dan. En štamprl za zdravje in je čisto dovolj." Red ima, tudi ko gre za spanje. "Spat hodim ob desetih zvečer. Le če je nezanimiv film, kakšne izmišljotine, se odpravim v posteljo prej. Vstanem pa ob osmih zjutraj. To je moja ura." Čeprav že 22 let živi sam, pa ima redne stike z bližnjimi. "Gustl me vsak dan pokliče, včasih me obišče soseda, tudi z vnukom ohranjam stike."
Manj ko je hrane, močnejši je duh
Velikokrat razmišlja, kaj je recept za dolgo življenje, in se še sam čudi svojim letom. "V družini nas je bilo enajst otrok. Jaz sem najmlajši. Vsi bratje in sestre so umrli pred mojo starostjo. Mislim, da se delček odgovora o dolgoživosti skriva predvsem v tem, da sem kot mlad slabo živel. Pri 16 letih sem že bil poklican v nemško usposabljanje za streljanje, vpoklicali so nas v Avstrijo. Pri 17 letih sem moral v vojsko. Leto kasneje sem šel v uk za zidarja, takrat sem spoznal eno punco, s katero sem pri 20 letih dobil hčerko. Potem sem moral v vojsko, poročil sem se pa leta 1949. Nato sem šel v milico in so me poslali delat v Cerknico za štiri leta. Smo hodili po tistih hribih po dva dni, oprtani z orožjem, pa brez hrane. Pogosto sem bil v življenju bolj lačen kot sit. Spali smo po senikih, na uniforme se je prijelo polno prahu in sena, tako da smo se zjutraj morali pol ure čistiti, da smo šli lahko naprej."
Ko sta se žena in hčerka iz Štajerske končno preselili k Alojzu v Cerknico, so njega premestili v Maribor, tako da se je družina znova razšla. "Šel si, kamor so te v službi poslali. Prepričan sem, da me je težko življenje utrdilo. Kadar gledam po televiziji dokumentarce in pričevanja ljudi, ki so preživeli prvo in drugo svetovno vojno, so se ti spopadali z obdobji lakote in pomanjkanja, pa so prekoračili tudi sto let. In ko je telo manj obremenjeno s hrano, se duh okrepi."
Ko so mu v Mariboru dodelili stanovanje, se je znova združil z ženo in hčerko, vendar je bila odtujenost med njimi globoka kot prepad. Tako sta se zakonca razšla. "Kasneje sem spoznal drugo žensko, vdovo, in sva se leta 1957 poročila. Potem sem na Teznu ob Ptujski cesti kupil gospodarsko poslopje in ga preuredil v hišo.
Žena je bila zaposlena v MTT-ju, delala je v treh izmenah. Zlasti pozimi je bilo zahtevno: ob petih zjutraj je začela delati, kolo je oprtala na ramo, da je prišla do glavne ceste in ujela gaz od kakšnega tovornjaka, da se je lahko s kolesom odpeljala do MTT-ja. Jaz pa sem bil zaposlen v centru mesta na policijski postaji, pa sem tudi šel v službo peš ali s kolesom. Nato smo prodali hišo ob Ptujski in kupili tole, od koder sva imela bliže do služb."
Med slikanjem se čas ustavi
Ko je Alojz dopolnil 80 let, se je začel ukvarjati s slikarstvom. Več kot ducat slik krasi stene njegovega doma, pa še stenske poslikave lepšajo hodnik in garažo. O tem, kaj ga je navdihnilo, da se je na svojevrsten način podal v umetnost, z razmislekom pove, da nikoli prej ni rad risal ali slikal. "V službi, ko sem kot miličnik šel na kraj prometne nesreče, je bilo treba zapisati udeležence in narisati avtomobil ter poškodovana mesta. Pa mi je bilo to težko narisati. Kasneje, šele v penziji, pa se mi je enostavno odprlo."
Začel je tako, da je v kopalnici obnovil stensko poslikavo dvorca v Trakoščanu, ki jo je naslikal njegov pokojni svak. "Obnova slike mi je nekako uspela in to me je spodbudilo, da sem se lotil slikanja lastnih slik."
Za slikanje uporablja akrilne barve, ki jih nanaša na lesonit. "Najraje slikam pokrajino, narava mi je najbolj pri srcu. Sem pa nedavno začel slikati tudi abstraktno." Po teden dni običajno traja, da sliko dokonča. "Takšno z naravnim motivom, če imam idejo v glavi, lahko končam že v dveh dneh." Svoje slike, ko so že na steni, kdaj tudi dopolni, ko ugotovi, da potrebujejo izboljšavo. Nekatere okvirje za slike izdela sam. Zbije jih iz desk ali lamel starih rolet, pa tudi že pripravljene deščice za okvirje uporablja.
Včasih mu kdo reče: "Pa saj te slike niso kaj posebnega." In takemu odgovori, da zanj ni pomembno, kaj si misli kdo drug, bistveno je, da se dobro počuti, kadar slika. "Ko slikam, pozabim na vse drugo. Lepo mi je, počutim se, kot bi se mi čas ustavil."
Alojz Nemec se je upokojil leta 1978, poudarja pa, da so z ženo in njenim sinom živeli preprosto življenje. "Nekoč nismo skoraj nič potovali, življenje se je vrtelo okrog družine, službe, domače hiše - to sem v celoti sam renoviral."
Leta 2000 mu je umrla žena. "To me je močno prizadelo. Takrat sem šel k zdravniku in mi je dal zdravila za pomirjanje. Sprejeti sem moral, da sem ostal sam, in se prilagoditi. Živeti je treba naprej in ne obupati, kajti če znamo optimistično pogledati na svet, lahko najdemo notranji mir in zadovoljstvo v vsakem dnevu."
Pravilna prehrana nas lahko ubrani marsikatere bolezni
Za osteoporozo velja, da si temelje za čim bolj trdne kosti v starosti postavljamo od mladosti. Prehrana, bogata s kalcijem in vitaminom D, je pri tem ključna.
Najpomembnejši vir kalcija je mleko. Posneto mleko vsebuje (vsaj) toliko kalcija kot polnomastno. Tistim, ki mleka ne marajo ali pa ga ne prenašajo, ker nimajo encima laktaza, se priporoča uživanje mlečnih izdelkov brez laktoze, seveda pa tudi povsem nemlečnih izdelkov, ki vsebujejo veliko kalcija. Tako naj bodo (pa ne samo zaradi kalcija) na jedilniku pogosto ribe (zlasti sardine, ki veljajo za pravo superživilo za kalcij) in zelena listnata zelenjava (še posebej bogati s tem vitaminom so zeleno in kitajsko zelje, pa rukola in koromač) ter stročnice, privoščimo si tudi mandlje in lešnike, sezam, v jeseni in pozimi prija tudi suho sadje, veliko kalcija imajo fige. Ob tem je prav, da ste pozorni na to, da sol lahko pomembno vpliva na zmanjšano absorpcijo kalcija - ta se izgublja preko ledvic, nase pa kalcij vežejo tudi polnozrnate žitarice in otrobi, špinača in rabarbara. A ti negativni učinki niso pretirani in jih je mogoče brez posebnega truda preprečiti že zgolj z zmanjšanjem slanosti jedi in s tem, da teh živil ne uživamo skupaj. Strokovnjaki svetujejo, da priporočljivo količino dobimo s hrano. Včasih je kljub vsemu treba kalcij dodajati tudi v obliki preparatov, ki so na voljo tako v lekarnah kot v prosti prodaji. Tudi pri teh upoštevamo priporočene količine, priporoča pa se, da to razdelimo na manjše dele in dnevno priporočeno količino kalcija torej užijemo v več delih. Priporočen dnevni vnos kalcija je v mladosti 1300 mg, v odrasli dobi pa 1000 mg, za ženske po 50. letu in za moške po 70. letu starosti se priporoča 1200 mg kalcija dnevno. Ugotovljeno je bilo, da zlasti mlada dekleta in ženske s hrano zaužijejo manj kot polovico priporočenega kalcija za izgradnjo in vzdrževanje zdravih kosti.
In koliko kalcija vsebujejo posamezna živila?
Z decilitrom mleka ga zaužijemo 120 mg, 10 dag ementalerja ga vsebuje 1020 mg, konzerva sardin 330 mg, 10 dag fižola vsebuje 135 mg kalcija, 10 dag zelenega in kitajskega zelja po 110 in 115 mg, špinače 125 mg, 10 dag mandljev celo 254 mg, dober vir kalcija so tudi pistacije in bučna semena. Da lahko telo dodobra izkoristi kalcij, je zelo pomemben vitamin D, procese pošiljanja kalcija iz krvi v kosti, namesto da bi se izločal z urinom, pa zelo spodbuja telesna aktivnost. Še kako torej drži, da je pri preprečevanju osteoporoze izjemno pomemben zdrav življenjski slog: pravilna prehrana in gibanje. Vitamin D sicer vsebujejo tudi nekatera živila - zlasti veliko ga je v jetrih in morskih ribah (sardinah, tuni, lososu), tudi jajčnem rumenjaku in pa z vitaminom D obogatenih mlečnih proizvodih, a vendarle velja, da ga s hrano ne moremo dobiti v zadostni količini; ocenjuje se, da se s hrano zagotovimo običajno le desetino vseh potreb. Večina se ga tvori na koži pod vplivom sončnih žarkov, predvsem v času, ko sije sonce "navpično" na nas. V času od aprila do septembra za tvorbo zadostne količine vitamina D zadošča, da vsaj 15 minut dnevno izpostavimo sončnim žarkom obraz in roki do komolcev, najbolje med 10. in 16. uro, pri čemer velja tudi upoštevati, da kreme za sončenje z zaščitnim faktorjem, steklo, obleka, onesnažen zrak zmanjšajo nastanek vitamina D. V preostalem delu leta sonce v naših krajih ni dovolj močno za tvorbo vitamina D. Mnogim ljudem danes vitamina D primanjkuje. V koži starejšega človeka se tvori veliko manj vitamina D kot pa v koži mlajšega, poleg tega smo zaradi sodobnega načina življenja manj na prostem in se pomanjkanje vitamina D vse bolj ugotavlja tudi pri mlajših ljudeh.
Če smo premalo izpostavljeni sončnim žarkom, ga je torej treba dodajati. Vsebujejo ga nekateri dodatki kalcija in večinoma vsi multivitaminski preparati, vendar vse to v premajhnih količinah za bolnike z osteoporozo, ki se jim dodaja v obliki zdravil. Dnevno naj bi skupno dobili vsaj 1000 enot (20 do 25 mikrogramov) vitamina D, starejši celo več. Kot rečeno, je zelo pomembna tudi telesna vadba, ki poleg boljšega počutja izboljša tudi presnovo teh za naše telo tako pomembnih snovi. Veliko pa lahko k boljši izrabi kalcija pripomore izogibanje alkoholu in tobaku, zmernost se priporoča tudi pri uživanju kave. V starosti lahko s skrbjo za vnos zadostnih količin kalcija in vitamina D v organizem zmanjšamo zlome kosti, zlasti tako neljube oziroma nevarne zlome kolka.
S parfumom je mogoče poudariti razpoloženje, stil, prefinjenost, eleganco ... A kako izbrati pravo dišavo?
Ko jo izbiramo, si vzemimo čas, naj se nam ne mudi, in bodimo dobro razpoloženi.
Naenkrat preizkusimo le tri parfume - nič več. Pri izbiri lahko pomaga tudi barva embalaže, ki nakazuje, kaj nas čaka v steklenički: roza sugerira nežnost, zelena agresivnost in podobno. Ko izberemo, na kožo, najbolje na zapestje, kjer je koža najtoplejša, nanesemo le nekaj kapljic. Toplota je za razvoj dišave izjemno pomembna.
Počakamo trenutek, zapremo oči in presodimo, ali nas vonj spominja na nekaj prijetnega - takrat smo izbrali pravega. Dišavo vedno izbiramo v skladu z oblačili. K džinsu zagotovo ne sodi enak parfum kot k večerni svili, kolesarjenju ali službi. Ni parfuma, ki bi bil primeren za vse letne čase in vse priložnosti.
Kako iz dišave potegniti najboljše lastnosti?
Nanesemo jo na točke za ušesi, na zapestje, nekaj kapljic morda med dojki, pod pregib kolen in morda še kakšna kapljica na lase. Ko nanašamo dišavo, začnimo pri zapestju in nadaljujmo navzgor po roki. Zapomnimo si, da se vonj vedno dviguje. Koliko parfuma? Splošno pravilo je: bodimo radodarni, a ne razsipni. Ne kupujmo parfuma samo zato, ker lepo diši na prijateljici. Preizkusiti ga je treba na lastni koži.
Pri parfumih moramo upoštevati tudi letni čas. Na splošno velja, da so močnejši, težji vonji primerni za jesen in zimo, lažje, sveže in cvetne note pa za pomladne in poletne dni, ko je v zraku že veliko vonjev iz narave. Dišave moramo zaščititi pred svetlobo in toploto, da jim podaljšamo uporabnost.
Zato jih je bolje imeti v hladni spalnici kot v kopalnici, kjer je temperatura po navadi višja. Poskrbimo tudi, da bodo dobro zaprti. Tudi če imamo že vrsto let en sam parfum, ki ga kar ne moremo zamenjati, je dobro, da od časa do časa preizkusimo nov vonj.
(RECEPTI) Lahke in enostavne jedi, po katerih se boste počutili odlično
Od krompirjeve juhe z zelišči do puranjih rezancev z mandarinami. Pa dober tek!
Krompirjeva juha z zelišči
Sestavine: 800 g krompirja, 400 g gomoljev zelene, 200 g stebelne zelene, 1 l zelenjavne jušne osnove, sol, poper, ščep muškatnega oreščka, 2 dcl kisle smetane, šopek peteršilja
Krompir in zeleno olupimo, narežemo na kocke in kuhamo v vreli vodi približno pol ure. Nekako na polovici kuhanja dodamo na kose zrezano stebelno zeleno. Juho malo ohladimo, začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom, potem pa jo zmešamo s paličnim mešalnikom ali v multipraktiku. Primešamo kislo smetano in potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Koromač z bešamelom
Sestavine: 6 koromačev, 60 g masla, 30 g moke, 3 dcl mleka, 30 g naribanega parmezana, ščep rdeče sladke paprike, sol
Koromaču odrežemo zelene liste, ga operemo in razrežemo na četrtine. Damo ga v rahlo kipečo slano vodo in ga kuhamo deset minut. Odcedimo in ohladimo. Vmes pripravimo bešamel: v ponvi stalimo maslo in mu dodamo moko. Neprestano mešamo, da se ne naredijo grudice. Med mešanjem prilijemo hladno mleko, dodamo ščep muškatnega oreščka in malo solimo. Umaknemo z ognja. Odcejeni koromač enakomerno popečemo v namaščeni ponvi in ga preložimo v pekač. Čezenj polijemo bešamel, posujemo s parmezanom in pečemo 20 do 25 minut v pečici, ki smo jo predhodno segreli na 200 stopinj. Ko se na vrhu naredi lepa zlata skorjica, je jed gotova. Prileže se vroča ali hladna.
Testenine z zeleno in cvetačo
Sestavine: 350 g zelene, 200 g cvetače, 200 g brokolija, 50 g mehkega sira, 10 g masla, 1 zelena paprika, 2 žlici oljčnega olja, 1 dcl mleka, 1 žlica žafranike, 1 strok česna, mediteranske začimbe, sol, poper, testenine
Cvetove brokolija in cvetače skuhamo v pari. Očistimo papriko, jo narežemo in skupaj s česnom in oljem sesekljamo v mešalniku. Zeleno skuhamo v veliko vode, ki smo ji dodali žafraniko. V široki ponvi stalimo maslo, dodamo zmleto papriko, mleko, mehki sir, cvetove cvetače in brokolija ter mediteranske začimbe po okusu. Premešamo, solimo, popramo in približno pet minut kuhamo na zmerni toploti. Skuhamo testenine na zob in jih dodamo v ponev k zelenjavi. Približno dve minuti pražimo, previdno premešamo in ponudimo.
Zrezki iz blitve
Sestavine: 80 dag blitve, 2 ml oljčnega olja, 1 jajce,
10 dag drobtin, 4 dag parmezana, 2 stroka česna, poper, olje za cvrtje, drobtine za cvrtje, 2 dcl kisle smetane
Blitvo na kratko prekuhamo v slani vodi, odcedimo in drobno sesekljamo. Dodamo oljčno olje, jajce, naribani sir, drobtine, poper, stisnjen česen in dobro premešamo. Oblikujemo zrezke ter jih povaljamo v drobtinah in zlato rumeno ocvremo. Ponudimo prelite s kislo smetano.
Puranji rezanci z mandarinami
Sestavine: 400 g puranjih prsi, 40 g masla, 150 g šampinjonov, peteršilj, sol, glavica čebule, 1 žlička karija, 2 dcl sladke smetane za kuhanje, 2 mandarini, 0,5 dcl belega vina, začimbe po okusu ali žlička vegete
Puranje prsi narežemo na rezance (ca. 4 x 1,5 cm). Sesekljamo čebulo in peteršilj, šampinjone grobo narežemo. Mandarine olupimo, jim odstranimo belo kožico in jih razdelimo na krhlje. V široki ponvi na maslu zarumenimo čebulo, nato dodamo šampinjone. Dodamo še peteršilj in narezano meso, solimo, posujemo kari in začimbe po okusu ali vegeto. Malo dušimo in zalijemo s smetano za kuhanje. Dodamo krhlje mandarine, zmanjšamo temperaturo in dušimo, dokler se meso ne zmehča. Tik pred koncem kuhanja prilijemo vino. Zraven se dobro poda kuhani riž.
Caponata
Sestavine: 4 jajčevci, 250 g čebule, 1 kg paradižnika (ali pelatov), 100 g zelenih oliv, 50 g kaper, 2 stebli zelene,
100 ml olja (polovico oljčnega, polovico sončničnega), 3 žlice vinskega kisa, sol, žlička sladkorja, bazilika (suha ali sveža)
Jajčevce narežemo na manjše kocke, jih solimo in pustimo stati pol ure. V veliko ponev damo del olja in nanj sesekljano čebulo, jo kratko popražimo in dušimo z malo vode, da se zmehča. Dodamo narezane paradižnike skupaj s tekočino in dušimo, dokler se omaka ne zgosti. Jajčevce operemo pod vročo vodo, jih odcedimo, osušimo in jih popečemo v posebni ponvi z malo olja. Primešamo narezano stebelno zeleno in vse skupaj še malce popečemo. Potem jajčevce z zeleno vmešamo v omako, dodamo narezane olive, oprane in odcejene kapre, premešamo in dušimo še kakšnih pet minut. Posujemo s sladkorjem, dodamo kis (po želji tudi sesekljan pekoči feferon). Umaknemo z ognja, dodamo baziliko, pokrijemo s pokrovko in pustimo, da se okusi premešajo.
