3 skrivnosti, kako ostati vitalni in fit: Ključ je v rutini!
V teh časih je bolj kot morda kadarkoli prej pomembno, da ustvarimo in negujemo svoje mini dnevne rutine, ki nas ohranjajo zdrave, močne, gibčne, vitalne, osredotočene, motivirane in optimistične.
Ko smo doma, se boste najbrž spomnili stavka: "Ko bom imel/a več časa, bom …" No, čas pri večini res ni več izziv. A namesto da bi začeli več delati na sebi, telovaditi, se bolj redno in uravnoteženo prehranjevati, meditirati, brati in se izobraževati, marsikoga zdaj odnese, da bi ves dan poležaval pred TV-jem, ob računalniku ali telefonu, brskal po družbenih omrežjih in ob tem bolj ali manj nenadzorovano dajal v usta vse možno.
Ko nas življenje tako zelo stisne v kot, na žalost pogosto mnogi (še bolj) pozabijo nase, na svoje telo. Začno se (še bolj) zatekati k navadam, ki telesu škodijo. A ravno takrat naša telesa potrebujejo največ podpore in pomoči. V teh prav posebnih dneh je bolj kot morda kadarkoli prej pomembno, da ustvarimo in negujemo svoje mini dnevne rutine, ki nas ohranjajo zdrave, močne, gibčne, vitalne, osredotočene, motivirane, optimistične, pozitivne. Dobro počutje je namreč veliko lažje doseči s preventivo kot s kurativo.
Izvor skoraj vseh civilizacijskih bolezni
Številne študije dokazujejo, da dolgotrajni stres spremeni metabolizem našega telesa in lahko pripelje do hudih motenj v organizmu. V stanju stresa se tvori hormon kortizol, ki med drugim pospešuje degenerativne procese in razvoj z njimi povezanimi bolezenskimi stanji. Kortizol ima negativne učinke na spomin, učenje, zdravje in počutje. Zaradi njega se tudi nabira maščoba na predelih trebuha in bokov.
Povišan stresni hormon kortizol med drugim povzroča željo po ogljikovih hidratih, zlasti enostavnih, kot so čokolada, piškoti, bel kruh, slaščice …, in po maščobah.
Ko telo dobi sladkarijo, se v krvi naglo zviša vsebnost krvnega sladkorja, zaradi česar mora trebušna slinavka ukrepati in sprosti inzulin. Čez čas se raven sladkorja v krvi zniža, raven energije močno pade in telo spet zahteva "dobro" hrano. Začne se začarani krog - več stresa, večja je želja po nezdravih prigrizkih, več je odvečnih kilogramov in maščobe, vi pa ste samo še bolj nesrečni in nezadovoljni.
V stresu se telo ne more obnavljati
Celice v našem telesu se vseskozi obnavljajo, rastejo in nadomeščajo izgubljene odmrle celice. Ko pa je telo v stresu, ko je pripravljeno na prvinski "boj ali beg", kot bi v resnici šlo za življenje, se temu preprosto več ne morejo tako zelo posvečati. Ustavijo se praktično vsi procesi, razen tistih najnujnejših, potrebnih za preživetje.
Ko je človeško telo v stresu, prednostno porablja številne vitamine, minerale, aminokisline in maščobe za izgradnjo stresnega hormona. Če telo s hrano ne dobi naštetih hranil, se sprosti želja po prav določeni hrani. Telo ves čas komunicira z nami in nas opozarja. Vprašanje pa je, ali ga znamo slišati, še zlasti, če mu znamo prisluhniti. Da bi mu lahko, moramo namreč biti mirni in v svoji polni moči. Torej če želimo ohraniti dobro zdravje in vitalnost, moramo normalizirati stanje v organizmu in ga čim bolj približa normalnemu delovanju - zmanjšati proizvodnjo kortizola.
Navada je železna srajca
Na žalost lahko danes vsakodnevno iz vseh mogočih strani poslušamo informacije, ki nas delajo še bolj prestrašene, obupane in nam dajejo občutek nemoči, marsikoga vržejo v paniko, v občutek tesnobe, celo v depresijo. Večina ljudi se s temi občutki sooča tako, da posežejo po hrani, alkoholu, cigaretah, kavi, čeprav podzavestno, namesto da bi stresli stres iz sebe (dobesedno), se dobro zmigali in predihali. Tako se marsikdo v teh dneh neštetokrat znajde pred hladilnikom ali shrambo. Čeprav ve, da to ni dobro, ampak drugače preprosto ne zna, ne (z)more.
Osnovne navade in zadovoljevanje naših primarnih potreb po hrani, varnosti, toplini, ljubezni izvirajo že iz otroštva. Kot dojenček smo (za)jokali, celo (za)kričali, ko nam je nekaj manjkalo. In prišla je na primer mamica, nas potolažila, nam namenila nekaj svoje pozornosti, nam tako ali drugače dala mleko - in mleko je bilo sladkega okusa. Sledil je občutek ugodja in pomirjenosti, občutek varnosti, ki so si ga naši možgani zapomnili, vtisnilo se je v našo podzavest. Zatorej ni prav nič nenavadno ali čudno, da nam v stresnih situacijah tako zelo prija sladek okus.
Skozi odraščanje ter nove in nove situacije pa so se v nas nalagali novi in novi "programi", vzorci in prepričanja, med katerimi so morda tudi: "(Sladka) hrana te reši! (Sladka) hrana te pomiri! (Sladka) hrana te poteši!"
Veliko ljudi svoja čustva, kot so žalost, jeza, obupa, depresija, tesnoba, nemoč tolaži s hrano. A tako jih v resnici samo utišajo, pometejo pod preprogo. V resnici taka hrana in druge zdravju škodljive razvade človeka samo "omamijo" in potešijo le za kratek čas. Dokler enkrat vse skupaj ne udari na plan.
Ste tudi vi med tistimi, ki znajo reči "Ja, saj vse to vem. Uspe se mi držati dan, dva, tri - morda teden ali dva, potem pa je spet vse isto"? Če želimo, da bo kaj drugače, se bo treba odvaditi starih navad.
Ko se naslednjič slabo počutite, poskusite naslednje:
• Preverite svoje misli in občutke, jih prepoznajte - ozavestite in sprejmite, dovolite si občutiti ta občutek, nato pa ga spustiti; samo 90 do 120 sekund je potrebnih za to.
• Vstanite in naredite nekaj rahlih, nežnih poskokov ali zibajočih se gibov, ob tem pa pošteno pretresite celo svoje telo - roke, noge, boke.
• Vsaj dve minutki zavestno dihajte - osredotočite se samo na počasen vdih in počasen izdih.
• Postavite se v pozo zmagovalca - z rokama visoko v zrak - in tako stojte približno dve minuti, zraven pa izgovarjajte kake pozitivne afirmacije.
• Pojdite na zrak, v naravo ali vsaj na balkon oziroma na teraso. Nadihajte se svežega zraka, naužijte se sončka in njegove energije. Narava je naše zdravilo, zato bodimo čim več čim bolj v stiku z njo.
Tri skrivnosti
Kako ostati vitalni in fit?
1. Razvijte in ohranjajte dobro jutranjo rutino.
Rutino, ki vas bo podpirala ves dan. Rutino, s katero se boste naravnali, da lahko ne glede na vse imate dober dan.
Razmislite in si odgovorite na nekaj spodnjih vprašanj:
• Kdaj po večini vstajate?
• Ali vstanete 1-2-3 ali pa pritiskate na tipko za dremež?
• Imate kake svoje jutranje rituale?
• Katere so prve tri stvari, ki jih zjutraj, ko vstanete, naredite?
Da bi imeli čim bolj dober dan, bi bilo dobro uvesti in ohranjati vsaj dve navadi:
• Vstanite takoj, ko vam zazvoni budilka.
Četudi ste zdaj doma in vam morda ni treba vstajati zgodaj, vstajajte ob uri, kot ste takrat, ko ste hodili v službo. Naenkrat boste ugotovili, koliko časa imate čez dan na voljo in da si lahko brez slabe vesti vzamete nekaj časa samo zase.
In zakaj vstati takoj? Ker je vaša prva odločitev v dnevu: vstati in se spraviti v pogon. To pomeni, da vztrajno premagujete večino svojih izgovorov, zaradi katerih nenehno odlašate z odločitvami. Vztrajno premagujete občutek leno(bno)sti, ki vas drži ujetega v svojih krempljih prelaganja, odlašanja in neaktivnosti.
• Prvo uro budnosti se ne dotikajte telefona.
Prvo uro ne preverjajte pošte, sporočil, facebooka, instagrama ..., in si določite dve prioriteti dneva.
Izberite dve stvari, ki vam ta dan največ pomenita in bodite čez dan osredotočeni na izvrševanje tega. Ne glede na to, ali je to varčevanje denarja ali sprememba obnašanja do otrok, partnerja, staršev ali pa boste začeti telovaditi, kar ste si obljubili. Karkoli že sta ti dve prioriteti, si ju vtisnite v glavo, še preden začnete brskati po telefonu. Zakaj? Zaradi razvijanja vztrajnosti in osredotočenosti. Zato, da bo vaš dan kar se da dober dan. Jutranje brskanje po telefonu, prebiranje novičk na družbenih omrežjih in spremljanje življenja drugih vas lahko hitro spravijo v še večji strah, obup in paniko.
2. Jejte pametno in se redno gibajte.
Hladilniki in shrambe so zdaj pri mnogih napolnjene do zadnjega kotička - po eni strani za vsak slučaj, po drugi zaradi minimiziranja nakupovanja. A vse to predstavlja dodatne izzive.
Kljub temu da morda tega ne želite - češ, tisto, česar ne vem, ne boli -, enkrat tedensko vseeno stopite na tehtnico. Nato pa oblecite eno svojih priljubljenih lepih oblek ali hlač, da preverite, ali so vam še prav. Tehtnica morda kaže isto, a obsegi so se kljub temu lahko povečali. Maščoba je namreč precej lažja od mišic.
Če želimo imeti odlično zdravje, vitalnost, mladost, visoko vibracijo, moramo jesti hrano, ki to podpira, to je hrana, ki prihaja iz narave. Imejte redne obroke in jejte hrano, ki telo dejansko hrani in krepi, predvsem temno zelena zelenjava, jagodičevje, oreščki in semenke, kalčki … In ne pozabite piti vodo.
Izogibajte se predelani hrani, sladkarijam, sladkim pijačam, alkoholu, slanim prigrizkom …
3. In gibanje!
Ne glede na vse zapisano vam ni treba zdaj narediti sto stvari naenkrat in svoje življenje na 1-2-3 obrniti na glavo. Delajte majhne korake in korak za korakom. Pomembno je samo, da začnete. In tudi če kdaj odtavate ali vam kaj ne uspe (najbolje), se ne obsojajte, kritizirajte in ne kaznujte same sebe. Dajte si čas, kot ste ga dali svojemu otroku, ko se je učil hoditi. Zavedajte se, da vsak trenutek na novo izbiramo in kreiramo. Izberimo umirjenost in jasnost, znotraj tega pa delajmo korake v svoji lastni moči.
Lahko sem vaša osebna mentorica in vas korak za korakom peljem po poti do želenega cilja, da boste bolj zadovoljni v svoji koži in sami s seboj. Na voljo sem vam z individualnimi pogovori, vodeno vadbo, jedilniki in recepti, napotki in usmeritvami za vsak dan Za več informacij in prijavo pišite na mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali pokličite po telefonu 070 730 166.
Eterična olja lahko omilijo naše male težave in nas negujejo
V eteričnih oljih boste najbolj uživali in se izognili njihovim neželenim učinkom samo tedaj, če boste poznali njihove lastnosti in vedeli, kako in kdaj jih je najbolje uporabiti. Čista in nepredelana eterična olja so pravi koncentrati aktivnih snovi. Če jih pravilno odmerjamo in kombiniramo, so odlični zavezniki zdravja in lepote.
Limonino eterično olje tonizira in odlično spodbuja procese čiščenja. Ob splošni slabosti in utrujenosti ter pri hujšanju ga lahko uporabljamo v napitkih. Na koži ga uporabljamo za umirjanje in hitrejše celjenje manjših poškodb, aken ali aft. Trikrat dnevno popijte eno kapljico s kozarcem vode in žličko medu. Rožmarinovo eterično olje tonizira, izboljša prebavo, spodbuja obnavljanje kože, blaži okužbe in je odlična pomoč pri telesni in psihični utrujenosti. Hkrati omili bolečine v mišicah po športni aktivnosti. Dodajajo ga sredstvom za glajenje gubic. Trikrat dnevno lahko zaužijete kapljico rožmarinovega olja z žličko medu. Če boste dvajset kapljic rožmarinovega eteričnega olja zmešali z mandljevim oljem ali oljem pšeničnih kalčkov, boste dobili čudovit masažni pripravek, ki bo zjutraj prebudil vašo dušo in telo.
Sandalovina je simbol dolgoživosti, njeno eterično olje pa je neizogibno v parfumeriji. Njegov prijetni vonj se dolgo obdrži na koži in jo umirja. Ker ima blag diuretični učinek, ga dodajajo anticelulitnim proizvodom. Nekaj kapljic eteričnega olja sandalovine zmešajte z malo mleka v prahu in mešanico dodajte vodi za kopel. Če bi radi, da vam oblačila prijetno dišijo, nakapljajte nekaj kapljic tega eteričnega olja na kos lesa ali glineno ploščico in jo postavite v omaro.
Učinek eteričnega olja cedre je najbolj očiten pri nenevarnih in blažjih dermatozah, tudi na lasišču. Žajbelj umirja vnetne procese na koži in sluznicah, pomaga pa tudi proti navalom vročice med menopavzo in proti pretiranemu potenju. Uporabljajo ga še za nego las in kopeli, ki spodbujajo izločanje odvečne tekočine. Zaradi številnih zdravilnih lastnosti je sivkino eterično olje v aromaterapiji dobesedno nepogrešljivo. Sprošča, pomaga proti nespečnosti in hkrati umirja nadraženo kožo ter pospešuje zdravljenje aken. Za zdravljenje glavobola zadostuje, če nekaj kapljic sivkinega eteričnega olja vmasiramo v sence, proti stresu in tesnobi pa pomaga, če z njim zmasiramo hrbet in dekolte. Če bi radi pospešili celjenje brazgotin, zadostuje, da na prizadeto kožo nanesete kapljico eteričnega olja sivke.
94-letnik iz Maribora: Temelj zadovoljstva je redna skrb za telo in duha
S strumno držo, vedrino v očeh in mirno odločnostjo v žametnem glasu nam je Alojz Nemec razkril recept za dolgo in zadovoljno življenje.
V naselju hiš na Teznu v Mariboru je pritlična hiška, ki se s pastelnim barvnim odtenkom in nekaj izstopajočimi temno zelenimi opekami ter poslikavami, ki zaljšajo pročelje, od daleč zdi kot iz pravljice. V tej prikupni hiški z vrtom živi Alojz Nemec. Rodil se je leta 1928 v Šalincih pri Ljutomeru, tako bo junija dopolnil že 94 let. "Rad delam in rad živim, vsak dan sem hvaležen, ko odprem oči in imam nov dan pred sabo." Zjutraj potelovadi, nato rad postori kaj v hiši ali zunaj, včasih tudi kaj naslika. Ko smo ga obiskali, je na kavču imel odprt časnik Večer, zraven pa očala. "Veste, očal skoraj ne rabim, berem lahko brez njih, res pa lažje vidim številke, če si jih nadenem."
Telovadba zjutraj in zvečer
Njegov sluh je oster, misli jasne, vzravnana hoja pa kaže, da se mu po žilah pretaka disciplina. "Za ohranjanje vitalnosti telovadim vsako jutro in zvečer. Delam vaje, kot pri vojakih. Drugače rad zunaj kaj postorim. Del vrta obdelujem, na njem od pomladi do jeseni gojim solato. Pa delavnico imam, da v njej kaj popravim. Dolga leta sem si kuhal sam, zdaj pa imam naročeno, da mi na dom pripeljejo kosilo. In sem zelo zadovoljen."
Tudi poseben napitek si privošči vsak dan. "To je moja injekcija: žganje z medom, notri je bil namočen tudi lovorov list. Imam navado, da popijem šilček pred kosilom ob enajstih. Če pa pride moj pastorek Gustl, rečem mu kar sin, nazdraviva že malo prej. Nimam pa navade, da bi pil večkrat na dan. En štamprl za zdravje in je čisto dovolj." Red ima, tudi ko gre za spanje. "Spat hodim ob desetih zvečer. Le če je nezanimiv film, kakšne izmišljotine, se odpravim v posteljo prej. Vstanem pa ob osmih zjutraj. To je moja ura." Čeprav že 22 let živi sam, pa ima redne stike z bližnjimi. "Gustl me vsak dan pokliče, včasih me obišče soseda, tudi z vnukom ohranjam stike."
Manj ko je hrane, močnejši je duh
Velikokrat razmišlja, kaj je recept za dolgo življenje, in se še sam čudi svojim letom. "V družini nas je bilo enajst otrok. Jaz sem najmlajši. Vsi bratje in sestre so umrli pred mojo starostjo. Mislim, da se delček odgovora o dolgoživosti skriva predvsem v tem, da sem kot mlad slabo živel. Pri 16 letih sem že bil poklican v nemško usposabljanje za streljanje, vpoklicali so nas v Avstrijo. Pri 17 letih sem moral v vojsko. Leto kasneje sem šel v uk za zidarja, takrat sem spoznal eno punco, s katero sem pri 20 letih dobil hčerko. Potem sem moral v vojsko, poročil sem se pa leta 1949. Nato sem šel v milico in so me poslali delat v Cerknico za štiri leta. Smo hodili po tistih hribih po dva dni, oprtani z orožjem, pa brez hrane. Pogosto sem bil v življenju bolj lačen kot sit. Spali smo po senikih, na uniforme se je prijelo polno prahu in sena, tako da smo se zjutraj morali pol ure čistiti, da smo šli lahko naprej."
Ko sta se žena in hčerka iz Štajerske končno preselili k Alojzu v Cerknico, so njega premestili v Maribor, tako da se je družina znova razšla. "Šel si, kamor so te v službi poslali. Prepričan sem, da me je težko življenje utrdilo. Kadar gledam po televiziji dokumentarce in pričevanja ljudi, ki so preživeli prvo in drugo svetovno vojno, so se ti spopadali z obdobji lakote in pomanjkanja, pa so prekoračili tudi sto let. In ko je telo manj obremenjeno s hrano, se duh okrepi."
Ko so mu v Mariboru dodelili stanovanje, se je znova združil z ženo in hčerko, vendar je bila odtujenost med njimi globoka kot prepad. Tako sta se zakonca razšla. "Kasneje sem spoznal drugo žensko, vdovo, in sva se leta 1957 poročila. Potem sem na Teznu ob Ptujski cesti kupil gospodarsko poslopje in ga preuredil v hišo.
Žena je bila zaposlena v MTT-ju, delala je v treh izmenah. Zlasti pozimi je bilo zahtevno: ob petih zjutraj je začela delati, kolo je oprtala na ramo, da je prišla do glavne ceste in ujela gaz od kakšnega tovornjaka, da se je lahko s kolesom odpeljala do MTT-ja. Jaz pa sem bil zaposlen v centru mesta na policijski postaji, pa sem tudi šel v službo peš ali s kolesom. Nato smo prodali hišo ob Ptujski in kupili tole, od koder sva imela bliže do služb."
Med slikanjem se čas ustavi
Ko je Alojz dopolnil 80 let, se je začel ukvarjati s slikarstvom. Več kot ducat slik krasi stene njegovega doma, pa še stenske poslikave lepšajo hodnik in garažo. O tem, kaj ga je navdihnilo, da se je na svojevrsten način podal v umetnost, z razmislekom pove, da nikoli prej ni rad risal ali slikal. "V službi, ko sem kot miličnik šel na kraj prometne nesreče, je bilo treba zapisati udeležence in narisati avtomobil ter poškodovana mesta. Pa mi je bilo to težko narisati. Kasneje, šele v penziji, pa se mi je enostavno odprlo."
Začel je tako, da je v kopalnici obnovil stensko poslikavo dvorca v Trakoščanu, ki jo je naslikal njegov pokojni svak. "Obnova slike mi je nekako uspela in to me je spodbudilo, da sem se lotil slikanja lastnih slik."
Za slikanje uporablja akrilne barve, ki jih nanaša na lesonit. "Najraje slikam pokrajino, narava mi je najbolj pri srcu. Sem pa nedavno začel slikati tudi abstraktno." Po teden dni običajno traja, da sliko dokonča. "Takšno z naravnim motivom, če imam idejo v glavi, lahko končam že v dveh dneh." Svoje slike, ko so že na steni, kdaj tudi dopolni, ko ugotovi, da potrebujejo izboljšavo. Nekatere okvirje za slike izdela sam. Zbije jih iz desk ali lamel starih rolet, pa tudi že pripravljene deščice za okvirje uporablja.
Včasih mu kdo reče: "Pa saj te slike niso kaj posebnega." In takemu odgovori, da zanj ni pomembno, kaj si misli kdo drug, bistveno je, da se dobro počuti, kadar slika. "Ko slikam, pozabim na vse drugo. Lepo mi je, počutim se, kot bi se mi čas ustavil."
Alojz Nemec se je upokojil leta 1978, poudarja pa, da so z ženo in njenim sinom živeli preprosto življenje. "Nekoč nismo skoraj nič potovali, življenje se je vrtelo okrog družine, službe, domače hiše - to sem v celoti sam renoviral."
Leta 2000 mu je umrla žena. "To me je močno prizadelo. Takrat sem šel k zdravniku in mi je dal zdravila za pomirjanje. Sprejeti sem moral, da sem ostal sam, in se prilagoditi. Živeti je treba naprej in ne obupati, kajti če znamo optimistično pogledati na svet, lahko najdemo notranji mir in zadovoljstvo v vsakem dnevu."
Pravilna prehrana nas lahko ubrani marsikatere bolezni
Za osteoporozo velja, da si temelje za čim bolj trdne kosti v starosti postavljamo od mladosti. Prehrana, bogata s kalcijem in vitaminom D, je pri tem ključna.
Najpomembnejši vir kalcija je mleko. Posneto mleko vsebuje (vsaj) toliko kalcija kot polnomastno. Tistim, ki mleka ne marajo ali pa ga ne prenašajo, ker nimajo encima laktaza, se priporoča uživanje mlečnih izdelkov brez laktoze, seveda pa tudi povsem nemlečnih izdelkov, ki vsebujejo veliko kalcija. Tako naj bodo (pa ne samo zaradi kalcija) na jedilniku pogosto ribe (zlasti sardine, ki veljajo za pravo superživilo za kalcij) in zelena listnata zelenjava (še posebej bogati s tem vitaminom so zeleno in kitajsko zelje, pa rukola in koromač) ter stročnice, privoščimo si tudi mandlje in lešnike, sezam, v jeseni in pozimi prija tudi suho sadje, veliko kalcija imajo fige. Ob tem je prav, da ste pozorni na to, da sol lahko pomembno vpliva na zmanjšano absorpcijo kalcija - ta se izgublja preko ledvic, nase pa kalcij vežejo tudi polnozrnate žitarice in otrobi, špinača in rabarbara. A ti negativni učinki niso pretirani in jih je mogoče brez posebnega truda preprečiti že zgolj z zmanjšanjem slanosti jedi in s tem, da teh živil ne uživamo skupaj. Strokovnjaki svetujejo, da priporočljivo količino dobimo s hrano. Včasih je kljub vsemu treba kalcij dodajati tudi v obliki preparatov, ki so na voljo tako v lekarnah kot v prosti prodaji. Tudi pri teh upoštevamo priporočene količine, priporoča pa se, da to razdelimo na manjše dele in dnevno priporočeno količino kalcija torej užijemo v več delih. Priporočen dnevni vnos kalcija je v mladosti 1300 mg, v odrasli dobi pa 1000 mg, za ženske po 50. letu in za moške po 70. letu starosti se priporoča 1200 mg kalcija dnevno. Ugotovljeno je bilo, da zlasti mlada dekleta in ženske s hrano zaužijejo manj kot polovico priporočenega kalcija za izgradnjo in vzdrževanje zdravih kosti.
In koliko kalcija vsebujejo posamezna živila?
Z decilitrom mleka ga zaužijemo 120 mg, 10 dag ementalerja ga vsebuje 1020 mg, konzerva sardin 330 mg, 10 dag fižola vsebuje 135 mg kalcija, 10 dag zelenega in kitajskega zelja po 110 in 115 mg, špinače 125 mg, 10 dag mandljev celo 254 mg, dober vir kalcija so tudi pistacije in bučna semena. Da lahko telo dodobra izkoristi kalcij, je zelo pomemben vitamin D, procese pošiljanja kalcija iz krvi v kosti, namesto da bi se izločal z urinom, pa zelo spodbuja telesna aktivnost. Še kako torej drži, da je pri preprečevanju osteoporoze izjemno pomemben zdrav življenjski slog: pravilna prehrana in gibanje. Vitamin D sicer vsebujejo tudi nekatera živila - zlasti veliko ga je v jetrih in morskih ribah (sardinah, tuni, lososu), tudi jajčnem rumenjaku in pa z vitaminom D obogatenih mlečnih proizvodih, a vendarle velja, da ga s hrano ne moremo dobiti v zadostni količini; ocenjuje se, da se s hrano zagotovimo običajno le desetino vseh potreb. Večina se ga tvori na koži pod vplivom sončnih žarkov, predvsem v času, ko sije sonce "navpično" na nas. V času od aprila do septembra za tvorbo zadostne količine vitamina D zadošča, da vsaj 15 minut dnevno izpostavimo sončnim žarkom obraz in roki do komolcev, najbolje med 10. in 16. uro, pri čemer velja tudi upoštevati, da kreme za sončenje z zaščitnim faktorjem, steklo, obleka, onesnažen zrak zmanjšajo nastanek vitamina D. V preostalem delu leta sonce v naših krajih ni dovolj močno za tvorbo vitamina D. Mnogim ljudem danes vitamina D primanjkuje. V koži starejšega človeka se tvori veliko manj vitamina D kot pa v koži mlajšega, poleg tega smo zaradi sodobnega načina življenja manj na prostem in se pomanjkanje vitamina D vse bolj ugotavlja tudi pri mlajših ljudeh.
Če smo premalo izpostavljeni sončnim žarkom, ga je torej treba dodajati. Vsebujejo ga nekateri dodatki kalcija in večinoma vsi multivitaminski preparati, vendar vse to v premajhnih količinah za bolnike z osteoporozo, ki se jim dodaja v obliki zdravil. Dnevno naj bi skupno dobili vsaj 1000 enot (20 do 25 mikrogramov) vitamina D, starejši celo več. Kot rečeno, je zelo pomembna tudi telesna vadba, ki poleg boljšega počutja izboljša tudi presnovo teh za naše telo tako pomembnih snovi. Veliko pa lahko k boljši izrabi kalcija pripomore izogibanje alkoholu in tobaku, zmernost se priporoča tudi pri uživanju kave. V starosti lahko s skrbjo za vnos zadostnih količin kalcija in vitamina D v organizem zmanjšamo zlome kosti, zlasti tako neljube oziroma nevarne zlome kolka.
S parfumom je mogoče poudariti razpoloženje, stil, prefinjenost, eleganco ... A kako izbrati pravo dišavo?
Ko jo izbiramo, si vzemimo čas, naj se nam ne mudi, in bodimo dobro razpoloženi.
Naenkrat preizkusimo le tri parfume - nič več. Pri izbiri lahko pomaga tudi barva embalaže, ki nakazuje, kaj nas čaka v steklenički: roza sugerira nežnost, zelena agresivnost in podobno. Ko izberemo, na kožo, najbolje na zapestje, kjer je koža najtoplejša, nanesemo le nekaj kapljic. Toplota je za razvoj dišave izjemno pomembna.
Počakamo trenutek, zapremo oči in presodimo, ali nas vonj spominja na nekaj prijetnega - takrat smo izbrali pravega. Dišavo vedno izbiramo v skladu z oblačili. K džinsu zagotovo ne sodi enak parfum kot k večerni svili, kolesarjenju ali službi. Ni parfuma, ki bi bil primeren za vse letne čase in vse priložnosti.
Kako iz dišave potegniti najboljše lastnosti?
Nanesemo jo na točke za ušesi, na zapestje, nekaj kapljic morda med dojki, pod pregib kolen in morda še kakšna kapljica na lase. Ko nanašamo dišavo, začnimo pri zapestju in nadaljujmo navzgor po roki. Zapomnimo si, da se vonj vedno dviguje. Koliko parfuma? Splošno pravilo je: bodimo radodarni, a ne razsipni. Ne kupujmo parfuma samo zato, ker lepo diši na prijateljici. Preizkusiti ga je treba na lastni koži.
Pri parfumih moramo upoštevati tudi letni čas. Na splošno velja, da so močnejši, težji vonji primerni za jesen in zimo, lažje, sveže in cvetne note pa za pomladne in poletne dni, ko je v zraku že veliko vonjev iz narave. Dišave moramo zaščititi pred svetlobo in toploto, da jim podaljšamo uporabnost.
Zato jih je bolje imeti v hladni spalnici kot v kopalnici, kjer je temperatura po navadi višja. Poskrbimo tudi, da bodo dobro zaprti. Tudi če imamo že vrsto let en sam parfum, ki ga kar ne moremo zamenjati, je dobro, da od časa do časa preizkusimo nov vonj.
(RECEPTI) Lahke in enostavne jedi, po katerih se boste počutili odlično
Od krompirjeve juhe z zelišči do puranjih rezancev z mandarinami. Pa dober tek!
Krompirjeva juha z zelišči
Sestavine: 800 g krompirja, 400 g gomoljev zelene, 200 g stebelne zelene, 1 l zelenjavne jušne osnove, sol, poper, ščep muškatnega oreščka, 2 dcl kisle smetane, šopek peteršilja
Krompir in zeleno olupimo, narežemo na kocke in kuhamo v vreli vodi približno pol ure. Nekako na polovici kuhanja dodamo na kose zrezano stebelno zeleno. Juho malo ohladimo, začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom, potem pa jo zmešamo s paličnim mešalnikom ali v multipraktiku. Primešamo kislo smetano in potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Koromač z bešamelom
Sestavine: 6 koromačev, 60 g masla, 30 g moke, 3 dcl mleka, 30 g naribanega parmezana, ščep rdeče sladke paprike, sol
Koromaču odrežemo zelene liste, ga operemo in razrežemo na četrtine. Damo ga v rahlo kipečo slano vodo in ga kuhamo deset minut. Odcedimo in ohladimo. Vmes pripravimo bešamel: v ponvi stalimo maslo in mu dodamo moko. Neprestano mešamo, da se ne naredijo grudice. Med mešanjem prilijemo hladno mleko, dodamo ščep muškatnega oreščka in malo solimo. Umaknemo z ognja. Odcejeni koromač enakomerno popečemo v namaščeni ponvi in ga preložimo v pekač. Čezenj polijemo bešamel, posujemo s parmezanom in pečemo 20 do 25 minut v pečici, ki smo jo predhodno segreli na 200 stopinj. Ko se na vrhu naredi lepa zlata skorjica, je jed gotova. Prileže se vroča ali hladna.
Testenine z zeleno in cvetačo
Sestavine: 350 g zelene, 200 g cvetače, 200 g brokolija, 50 g mehkega sira, 10 g masla, 1 zelena paprika, 2 žlici oljčnega olja, 1 dcl mleka, 1 žlica žafranike, 1 strok česna, mediteranske začimbe, sol, poper, testenine
Cvetove brokolija in cvetače skuhamo v pari. Očistimo papriko, jo narežemo in skupaj s česnom in oljem sesekljamo v mešalniku. Zeleno skuhamo v veliko vode, ki smo ji dodali žafraniko. V široki ponvi stalimo maslo, dodamo zmleto papriko, mleko, mehki sir, cvetove cvetače in brokolija ter mediteranske začimbe po okusu. Premešamo, solimo, popramo in približno pet minut kuhamo na zmerni toploti. Skuhamo testenine na zob in jih dodamo v ponev k zelenjavi. Približno dve minuti pražimo, previdno premešamo in ponudimo.
Zrezki iz blitve
Sestavine: 80 dag blitve, 2 ml oljčnega olja, 1 jajce,
10 dag drobtin, 4 dag parmezana, 2 stroka česna, poper, olje za cvrtje, drobtine za cvrtje, 2 dcl kisle smetane
Blitvo na kratko prekuhamo v slani vodi, odcedimo in drobno sesekljamo. Dodamo oljčno olje, jajce, naribani sir, drobtine, poper, stisnjen česen in dobro premešamo. Oblikujemo zrezke ter jih povaljamo v drobtinah in zlato rumeno ocvremo. Ponudimo prelite s kislo smetano.
Puranji rezanci z mandarinami
Sestavine: 400 g puranjih prsi, 40 g masla, 150 g šampinjonov, peteršilj, sol, glavica čebule, 1 žlička karija, 2 dcl sladke smetane za kuhanje, 2 mandarini, 0,5 dcl belega vina, začimbe po okusu ali žlička vegete
Puranje prsi narežemo na rezance (ca. 4 x 1,5 cm). Sesekljamo čebulo in peteršilj, šampinjone grobo narežemo. Mandarine olupimo, jim odstranimo belo kožico in jih razdelimo na krhlje. V široki ponvi na maslu zarumenimo čebulo, nato dodamo šampinjone. Dodamo še peteršilj in narezano meso, solimo, posujemo kari in začimbe po okusu ali vegeto. Malo dušimo in zalijemo s smetano za kuhanje. Dodamo krhlje mandarine, zmanjšamo temperaturo in dušimo, dokler se meso ne zmehča. Tik pred koncem kuhanja prilijemo vino. Zraven se dobro poda kuhani riž.
Caponata
Sestavine: 4 jajčevci, 250 g čebule, 1 kg paradižnika (ali pelatov), 100 g zelenih oliv, 50 g kaper, 2 stebli zelene,
100 ml olja (polovico oljčnega, polovico sončničnega), 3 žlice vinskega kisa, sol, žlička sladkorja, bazilika (suha ali sveža)
Jajčevce narežemo na manjše kocke, jih solimo in pustimo stati pol ure. V veliko ponev damo del olja in nanj sesekljano čebulo, jo kratko popražimo in dušimo z malo vode, da se zmehča. Dodamo narezane paradižnike skupaj s tekočino in dušimo, dokler se omaka ne zgosti. Jajčevce operemo pod vročo vodo, jih odcedimo, osušimo in jih popečemo v posebni ponvi z malo olja. Primešamo narezano stebelno zeleno in vse skupaj še malce popečemo. Potem jajčevce z zeleno vmešamo v omako, dodamo narezane olive, oprane in odcejene kapre, premešamo in dušimo še kakšnih pet minut. Posujemo s sladkorjem, dodamo kis (po želji tudi sesekljan pekoči feferon). Umaknemo z ognja, dodamo baziliko, pokrijemo s pokrovko in pustimo, da se okusi premešajo.
