V jeseni sadimo zgodaj cvetoče čebulnice

Miša Pušenjak, 30.9.2020
Profimedia

Če želimo, da po dolgi zimi več sonca naznanijo tudi rože, v jeseni sadimo zgodaj cvetoče čebulnice.

Tokrat se bomo podali na okrasni vrt. V jeseni je na njem predvsem čas čiščenja in priprav na zimo, nekaj pa vendarle še sadimo. Tulipane in narcise poznate vsi, rada bi vam predstavila še nekaj zelo lepih, a manj znanih pomladanskih lepotic.

Kako kupujemo čebulnice in gomoljnice

Vse čebulnice in gomoljnice so občutljive za suh zrak v trgovinah, zato jih je pametno kupiti čim prej, da so na policah čim manj časa. Nikar ne kupujte tistih, ki so razstavljene v izložbah ali bližini oken, skozi katera na njih sije sonce. Najprej preverite, v kakšnem stanju sploh so, predvsem tiste, ki imajo korenine ali gomolje.

image
Sadike tulipanov
Profimedia, Alamy

Tulipani in narcise so skoraj vedno v dokaj dobrem stanju, z manjšimi krokusi, gomolji veternic (anemon) ali jaric pa je pogosto kaj narobe. Pred poškodbami pri prevozu in v trgovini jih varujeta šota ali žagovina, kar je pravilno. Vendar šota in tudi neprimerne razmere v trgovini pogosto čebulice, predvsem pa korenine in gomolje dodatno izsušijo. Če je vse skupaj trajalo predolgo, je vsebina zapakiranih vrečk že puhla in prazna, take korenine in čebulice bodo odgnale. Dobre semenske hiše zapakirajo čebulice tako, da jih lahko vidimo, v mrežice ali prozorno folijo. Druge pa jih prodajajo v kartonskih zavojčkih, zato jih ne vidimo. Ne kupujte čebulic, če jih ne morete videti, saj se morate prepričati o kvaliteti. Na otip morajo biti čvrste, ne pa mehke in puhle. Nekatere čebulice so sestavljene iz mnogih luskolistov, na primer lilije in carski tulipani. Listi ne smejo odpadati ali biti razprti, čvrsto se morajo držati skupaj. Gomolji ali deli korenin so lahko nekoliko mehkejši, saj so izsušeni, ne smejo pa biti puhli, lomljivi ali trhli. Čebulice in gomolji ne smejo imeti zelenih poganjkov. Odganjanje nam sicer pove, da so še žive, vendar take poganjke ob presajanju pogosto poškodujemo, v mrzli in vlažni zemlji hitro zginejo, še slabše pa je, da poganjanje listov vedno pomeni, da bo rastlina jeseni naredila šibkejši koreninski sistem. To pa pomeni tudi slabše prezimovanje. Pri jesenskih čebulnicah želimo, da se pred zimo samo ukoreninijo, ne pa tudi poženejo, saj lahko listje trpi za posledicami nizkih temperatur. Ne bodo ravno zmrznile, vendar se listi poškodujejo, s tem pa se spomladi zmanjša listna površina, ki bo pridelala hrano za cvetenje spomladi. Prepričajte se tudi, ali so vse čebulice zdrave barve: zelene, črne, sive, bele ali rjave pege so znamenje bolezni in gnitja čebulic in gomoljev, zato takih ne kupujte. Če na čebulicah otipate vlago oziroma mokroto, je to slabo znamenje.

Slika lahko zavaja

Slike na zavojčkih čebulnic so zelo privlačne, vendar pogosto ne kažejo povsem prave podobe tega, kar bo potem raslo na naših vrtovih ali v loncih. Poskušajte se o rastlinah in njihovem videzu podučiti pri prodajalcih ali pa sosedih in znancih. Obiski raznih vrtnarskih razstav nam razširijo obzorje, glejmo z odprtimi očmi, pa ne samo tiste najbolj cvetoče rastline, posvetimo se tudi skromnejšim, skušajmo izvedeti njihova imena, saj jih je večino že mogoče dobiti tudi v naših trgovinah. Na vrečicah je običajno napisana višina rastlin, zato se ne zanesite samo na sliko, poiščite podatek o višini, ki pa je samo orientacijska. Če kupite več različnih sort istega ponudnika, potem bodo rastline sicer med seboj ohranjale enako razmerje v višini, od naše nege, zemlje, lege na vrtu pa je odvisna dejanska višina. Barve cvetov na sliki prav tako niso vedno povsem pravega odtenka. Najbolje bi bilo, da bi si pri čebulnicah zapomnili ali zapisali sorte, ki smo jih posadili. Najlažje je shraniti embalažo vsega, kar smo posadili. Tudi tako si boste lahko pomagali pri nakupu novih čebulnic, pri shranjevanju odcvetelih čebulnic, gomoljev in njihovem ponovnem sajenju.

Najzgodnejše so sončne jarice

Najbolj zgodaj, včasih že izpod snega, nam pomlad oznanijo rumene jarice. Ker so manj znane, naj jih podrobneje predstavim.

image
Rumena jarica
Profimedia

So zelo nezahtevne čebulnice. Včasih smo jih našli samonikle v naravi tudi v Sloveniji, zdaj so zelo redke. Zacvetijo pogosto že v februarju, njihova zlatorumena barva poživi pusta zimska tla. Najlepše uspevajo pod grmovjem, zato jih posadite okoli okrasnega grmovja, ki nima vej preblizu tal, prekrasne so okoli nižjih okrasnih dreves, kot so dreni, jerebike in okrasne češnje ali jablane, tudi povešava drevesa spomladi s svojimi žalujočimi vejami kar zažarijo, ko se pod njimi razcvetijo te rumene lepotice. Visoke so le okoli deset centimetrov, zato so lahko pod manjšimi grmički, na grobovih ali manjših gredicah. Ker niso občutljive, so primerne za vsako zemljo. Sadimo jih v septembru, če je ta suh, tako kot je letošnji, jih je priporočljivo zvečer pred sajenjem namočiti v vodo. Namesto vode je to lahko kamilični ali žajbljev čaj. Posadimo jih plitko, le do globine pet centimetrov, listja z grmovja, ki bo pokrilo mesto sajenja, pa ne odstranjujte, saj jih bo še dodatno zavarovalo pred zimskim zmrzovanjem. Spomladi, ko bodo prikukale na dan, listje samo razgrnimo, tako da bodo zlatorumeni cvetovi prišli na svetlo. Čez nekaj let boste imeli pod izbranim grmovjem rumeno cvetočo preprogo. Vsi, ki imate na razpolago košček zemlje, tudi tisti, ki imate na balkonih grmovnice v loncih, ne pozabite na to nezahtevno čebulnico, preizkusite jo, saj vam bo prva prinesla slutnjo cvetoče pomladi.

Pomladanske vetrnice
Pod grmovjem in ob živih mejah so prekrasne tudi nizke anemone Anemone blanda, ki so podobne belim gozdnim vetrnicam. So nižje in zelo cvetive, Važno je le, da jih ne sadimo pregloboko (le do pet centimetrov) in da jih pred sajenjem vsaj 12 ur namakamo v vodi. Lahko jih sadimo v jeseni ali spomladi, vendar je bolje, če jih sadimo jeseni. V trgovinah lahko dobite tudi višje anemone, Anemone conoraria, ki jih lahko uporabimo za rezanje. Tudi te niso občutljive, le pred sajenjem jih je treba namakati. Sadite jih nekam, kjer bo po cvetenju listje imelo dovolj prostora in jih ne bodo prekrile druge rastline. Najbolj srečne bodo v polsenci, uspevajo pa tudi na soncu. Ker so to rastline vlažnih rastišč, bodo zelo lepo uspevale še ob vodnih motivih, dobro jih je zalivati, ko postane zemlja presuha. Pogosto ob primerni negi in rastišču v jeseni zacvetijo še enkrat.
image
Nizke anemone, Anemone blanda
Profimedia

Nizki irisi oziroma perunike

Kakšnih 14 dni za jaricami se odprejo nizki irisi. Prvi je modri Iris reticulata. V trgovini jih prepoznamo po sliki, vendar se raje prepričajte o višini, saj imajo popolnoma enak cvet, včasih tudi na sliki, visoki irisi, ki cvetijo poleti in jih režemo za vaze. Spomladi prikukajo na plan samo cvetovi, ko se odprejo, popestrijo še povsem mrtve gredice. Ko odcvetijo, poženejo ozke, suličaste liste. V tem času morajo imeti dovolj vlage, zato jih po potrebi namakajte. Ker je listje lahko rahlo moteče, saj zraste v kar velik šop, jih je najbolj zanimivo saditi kar v travno rušo. Potrebujejo več sonca kot jarice, zato naj bo za njih izbrano mesto sončno. Zemlja naj bo močno humozna, zato ne odstranjujte odpadlega listja. V trgovinah lahko dobimo rumene, bele in modre sorte. V travno rušo jih sadite naključno, kot bi same našle svoje mesto, ne v vrste kot vojake. Narava namreč nikoli ne postavlja stvari v vrste, razporedi jih povsem naključno. Najbolje je, da kupček čebulic kar vržete v zrak, kjer bodo naključno pristale, jih posadite. Sadimo jih nekje v začetku do sredine oktobra. Globina sajenja je do osem centimetrov.

image
Nizki irisi, Iris reticulata
Profimedia

Nizki irisi so primerni tudi za siljenje. Za to morajo biti posebej pripravljeni, če želite, da takoj zacvetijo. Prepoznate jih po tem, da so že na slikah posajeni v lonce. Lahko pa jih sami posadite v lončke, z lončki vred jih jeseni zakopljite v zemljo in jih počasi nosite v notranjost od sredine januarja naprej. Sprva naj bodo v zelo svetlem, a neogrevanem prostoru. Ko so popki lepo vidni, jih lahko postavite tudi na toplo. Namesto sajenja na prosto, lahko posajene lončke postavite v zmrzovalnik vsaj za mesec ali dva. Siljene čebulnice je treba, ko odcvetijo, ponovno postaviti na prosto, najbolje kar posaditi v zemljo, da se čebulice opomorejo. Pri teh raje ne računajte na cvetenje v naslednjem letu. Seveda še nisem izčrpala bogatega sveta spomladi cvetočih čebulnic. Med njimi so tudi opojno dišeče hiacinte, cianodoxe, scile, vse pa nam med prvimi rastlinami prinesejo pomlad. Želim vam, da bi vas čebulice spomladi prebudile in vam prinesle novo življenje na vrt in v vaša srca.

Anketa

Ste se cepili proti gripi?

Sudoku