Tudi prezračevanje prostorov naj bo del vsakodnevne higiene: Pet minut za odprta okna bo dovolj

Sanja Verovnik, 23.11.2020
Shutterstock

Na ustrezno prezračevanje v svojem bivalnem okolju pogosto pozabimo ali pa tega ne izvajamo dovolj učinkovito. O tem, kako do svežega zraka v bivalnih prostorih skozi vse leto, smo se pogovarjali z mag. Petrom Petrovčičem, energetskim svetovalcem EnSvet.

Na ugodno počutje v bivalnem prostoru ali na sposobnost koncentracije za delo vpliva več dejavnikov, kot so temperatura in gibanje zraka, osvetljenost, hrup in podobno, tudi kakovost zraka, opozori mag. Peter Petrovčič, svetovalec energetskosvetovalne pisarne Vrhnika, Log-Dragomer, Logatec. Kot poudari, morajo biti v zraku zadosten delež kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in zanemarljiva količina zdravju škodljivih snovi. Prezračevanje prostorov pojasni kot proces, ki mora potekati stalno, pri čemer se intenzivnost izmenjave notranjega zraka z okoliškim prilagaja režimu bivanja oziroma uporabi prostora ter s tem obremenjenosti zraka.

Sušenje perila
Po besedah energetskega svetovalca Petra Petrovčiča s prezračevanjem zagotovimo primerno kakovost notranjega zraka in zmanjšamo nevarnost nastanka plesni. “Sušenje perila v stanovanju ni prepovedano, a bo imelo lahko neprijetne posledice, če prostorov ne bomo sproti prezračevali. Takšno, praviloma nekoliko daljše zračenje vpliva na zvišanje ogrevalnih stroškov,” opozori Petrovčič.
image
Sistem centralnega prezračevanja sestavljajo naprava za prezračevanje s kanalskimi povezavami in drugimi elementi. Osrednji del naprave je učinkovit rekuperator, ki z odpadnega zraka prenaša toploto na sveži zrak in ga s tem ogreva.
Kermi

Odpiranje vrat ni zračenje

Marsikdo zmotno zrači prostore tako, da odpre vrata proti sosednjim prostorom, opozori Petrovčič. "S tem si lahko nakopljemo zgolj težave. Prezračevanje je dovajanje zunanjega zraka v stanovanje ob hkratnem odvajanju notranjega zraka v zunanjost. Izmenjava zraka med posameznimi prostori - ob zaprtih oknih - ni prezračevanje, s tem le prerazporedimo zračno vlago znotraj stanovanja," pravi sogovornik.

Dva načina prezračevanja

Petrovčič razloži, da načeloma poznamo dva načina prezračevanja stavb, in sicer naravno z odpiranjem oken ter nadzorovano oziroma mehansko prezračevanje z vračanjem toplote, ki je hkrati energetsko učinkovito z minimalnimi izgubami toplote pozimi in tudi hladu poleti. Naravno prezračevanje poteka, pravi Petrovčič, kadar zrak ni zajet v prostor prisilno, ampak na pretok zraka vplivajo pogoji okolja, predvsem razlika temperature med zunanjim okoljem in prostorom v stavbi in tudi veter. "Višja ko je razlika med navedenima temperaturama, intenzivnejše je naravno prezračevanje, s tem pa tudi krajši potreben čas odpiranja oken. Pozimi je temperatura znotraj objekta višja kot temperatura zunaj objekta, zato želimo prostore v stavbi prezračevati s čim manj izgubami toplote in s tem energije. Posledično sta različni gostoti toplega in hladnega zraka. Zaradi razlike v gostoti nastane določena tlačna razlika, ki vpliva na gibanje zraka in se zato hladen zrak premika skozi okensko ali drugo odprtino v notranjost objekta. Podobno gibanje zraka povzroči tlačna razlika, ki nastane zaradi vetra. Na privetrni strani stavbe nastane nadtlak, na drugih straneh pa podtlak. Tlačna razlika med stranmi stavbe pa povzroči intenzivnejši prodor zraka v prostor," pojasnjuje Petrovčič.

Okna naj bodo odprta več minut

Običajno pravilno naravno zračimo prostore v stavbi z odpiranjem in ne z nagibanjem oken, po možnosti vsaj dvakrat na dan, recimo zjutraj in zvečer, svetuje energetski svetovalec. Nadaljuje, da naj okna ostanejo polno odprta nekaj minut, in sicer od pet do deset minut oziroma toliko časa, da se izmenja celoten volumen zraka v prostoru. "Če razporeditev prostorov oziroma oken to omogoča, dosežemo hitrejši in boljši učinek z navzkrižnim prezračevanjem. Stanovanje, ki je v uporabi pretežni del dneva, je treba zračiti pogosteje kot stanovanje, ki je čez dan bolj ali manj prazno. Prostore je nujno prezračiti tudi takrat, ko se v njih nabere večja količina zračne vlage, na primer po intenzivnem kuhanju, po kopanju in prhanju, sušenju perila v stavbi in podobno. S tem ne izboljšamo samo bivalnih pogojev v stavbi in zmanjšamo možnosti nastanka plesni na stenah, temveč tudi znižamo porabo energije za izhlapevanje in sušenje vlage," poudari Petrovčič.

O širitvi virusa skozi prezračevalno napravo
Nedavno je v javnosti odjeknila vest, da se je koronavirus v enem od domov za starejše v Sloveniji najverjetneje širil skozi prezračevalni sistem. Miho Glaviča iz podjetja E2E smo vprašali za komentar, kako rešiti takšen problem in poskrbeti, da se to ne bi dogajalo. Pojasnil je, da si ne upa trditi, “da je bilo res tako”. Kot je dejal, je dokazano največji problem širitve okužb skozi prezračevalni sistem pri uporabi rekuperatorjev z roto izmenjevalcem zraka, kjer del odpadnega zraka pride nazaj v bivalni prostor. A po mnenju Glaviča je v času pandemije večja težava kot izklopiti takšen sistem zaradi previdnosti njegova neuporaba oziroma neustrezna in pomanjkljiva skrb, da bi se naši bivalni prostori temeljito prezračili, sploh tam, kjer je dalj časa veliko ljudi.
O vzdrževanju prezračevanih sistemov pa je Glavič povedal, da je čiščenje teh odvisno od čistoče zraka v bivalnem prostoru, sicer pa je treba filtre čistiti na tri do štiri mesece. Na vprašanje, ali je bolj preprosto vzdrževanje in čiščenje lokalne ali centralne prezračevalne naprave, pa je Miha Glavič odgovoril, da je to odvisno predvsem od števila lokalnih prezračevalnih naprav. “Če jih je veliko, je lažje vzdrževati centralno napravo, kjer filtre menjamo in jih ne čistimo,” je sklenil.

Čist zrak v prostor in slab iz njega

Nadzorovano prezračevanje z vračanjem toplote Peter Petrovčič opiše kot proces, ki se izvaja s pomočjo naprav. Te poleg ustrezne količine zunanjega zraka zagotavljajo stavbi tudi vračanje pretežnega dela toplote izstopajočega zraka, uravnavanje zračne vlage v prostorih in tudi pasivno hlajenje prostorov v poletnih mesecih. "Zaradi neprekinjenega delovanja prezračevanih naprav je pomembno, da je ta proces za uporabnika nemoteč in da je energijsko učinkovit," opozori Petrovčič. "Ob količinsko ekvivalentnem prezračevanju hiše je namreč energijska razlika (toplota za ogrevanje) med naravnim prezračevanjem in energijsko učinkovitim prezračevanjem med 15 in 20 kWh/m2a." Petrovčič še pojasni, da kakovost zraka v prostorih zagotavljamo z ustreznim dovodom svežega zraka v čiste prostore ter z odvodom odpadnega zraka iz obremenjenih prostorov. "Za doseganje ustrezne kakovosti zraka moramo v povprečju na stanovalca v spalnico, dnevni prostor in otroške sobe dovajati približno 30 m3/h svežega zraka ter po drugi strani odvajati približno 30 m3/h iz kuhinje in kopalnice." Energetski svetovalec pravi, da praksa kaže, da znaša ob primernem prezračevanju družinskih stavb povprečna urna izmenjava zraka z okolico med 0,30 in 0,40 h-1, kar pomeni, da zrak v hiši v celoti zamenjamo s svežim v dveh in pol do treh urah. "Urna izmenjava zraka je v konici bivalne obremenjenosti stavbe seveda višja, v času odsotnosti ljudi pa se primerno zmanjša," še opozori Petrovčič.

Sistem prezračevanja ni prostorsko zahteven

V osnovi poznamo dva načina nadzorovanega prezračevanja z vračanjem toplote, pove Petrovčič, in sicer s centralno napravo in z lokalnimi napravami. "Sistem centralnega prezračevanja hiše ali stanovanja sestavljajo naprava za prezračevanje s kanalskimi povezavami in z drugimi elementi. Osrednji del naprave je učinkovit rekuperator, ki z odpadnega zraka prenaša toploto na sveži zrak ter ga s tem predgreva skoraj do siceršnje temperature zraka v prostorih. Posebne izvedbe entalpijskih izmenjevalcev so poleg toplote sposobne vračati tudi del zračne vlage ter s tem odpravljajo težave, ki so vezane na presuh zrak v konici ogrevalne sezone. Gibanje obeh ločenih tokov zraka omogočata dva energijsko učinkovita ventilatorja. Od naprave tipično pričakujemo vsaj 80-odstotno vračanje toplote ter porabo električne energije za pogon manj kot 0,40 Wh/m3/h transportiranega zraka." Po besedah Petrovčiča je vgradnja centralnega sistema v stavbe ali stanovanja priporočljiva za novogradnje in za starejše stanovanjske objekte, ko se ti celovito energetsko posodabljajo. "Sistem prezračevanja ni prostorsko zahteven, vendar pa mora biti ustrezno načrtovan tudi z vidika vodenja kanalskih povezav. Pri naknadni vgradnji sistema kanalske povezave pogosto potekajo pod ustrezno spuščenem stropu v hodnikih. Pri novogradnjah pa razvode lahko integriramo tudi v stropno AB-ploščo."

image
Za doseganje ustrezne kakovosti zraka moramo v povprečju na stanovalca v spalnico, dnevni prostor in otroške sobe dovajati približno 30 kubičnih metrov svežega zraka na uro.
Djd/Stiebel Eltron

Brez hrupa, prahu in alergenov ...

Prednosti tovrstnega prezračevanja so po strokovnjakovih besedah poleg stalnega zagotavljanja kakovosti zraka in energijske učinkovitosti tudi možnost vračanja vlage ter manjša obremenjenost prostorov z zunanjim hrupom, prahom in alergeni, okna so lahko zaprta, zrak se lahko poljubno filtrira. Sistem je preprost za upravljanje, ocenjuje Petrovčič, možni so različni načini regulacije. "Vzdrževanje se tipično omejuje na zamenjavo različnih filtrov, ki se kot potrošni material menjajo na nekaj mesecev ali sezonsko. Preprostost vodenja kanalskih povezav omogoča tudi kasnejše čiščenje sistema, predvidoma na desetletje. Sistem lokalnega prezračevanja pa je sprejemljiva rešitev za stanovanjske enote ali hiše, kjer centralnega sistema ni možno preprosto izvesti," pojasni sogovornik in doda, da se lokalne naprave za prezračevanje z vračanjem toplote vgrajujejo na zunanjo steno v izbrane stanovanjske prostore. "Naprave so majhne in nemoteče, imajo pa nekaj pomanjkljivosti v primerjavi s centralnimi sistemi. Lahko so bolj hrupne, njihovi izkoristki so nižji, z njimi je težje doseči pravilen pretok zraka skozi prostore, manj učinkovite so tudi pri uravnavanju zračne vlage in pasivnem hlajenju prostorov," sklene Petrovčič.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?

Sudoku