Strastna vrtnarka in voditeljica oddaje Vrtičkanje o samooskrbi: "Moj vrt je poln tudi pozimi"

Branka Bezjak, 10.9.2020
Andrej Petelinšek

"Pobiranje je najbolj učinkovit način, da na vrtu ni polžev," pravi Metka Ternjak Gomboc, ki se skoraj štiri desetletja ukvarja z vrtnarnjem, petnajst let vodi delavnice, javno pa sta s hčerko Tino Ternjak postali prepoznavni s televizijsko oddajo Vrtičkanje.

Strastna vrtnarka še potolaži tiste, ki v teh dneh ob podčrtavanju letošnje sezone na vrtu morda obupavajo, ker jim je obilica dežja sklestila letino paradižnika: "Tudi dolgoletnim, izkušenim vrtičkarjem se to zgodi." Kakšne nasvete še ima in kako je bilo letos na njenem vrtu?

"Mislim, da je bila letina odlična. Na vrtu zmeraj nekaj zraste, če zasadiš raznoliko in morda različne sorte ene vrste zelenjave. A pravil ni. Kakšno leto je več paradižnika, drugo več fižola. Ljudje želimo imeti vse popolno, a narava je, kakršna je. Saj tudi mi nismo popolni." V Skokah v občini Miklavž na Dravskem polju je njen vrt do zadnjega kotička poln zelenjave, raznovrstnih rastlin, rož, grmovnic s sadjem ... ob tem ima še njivo, da je širša družina samooskrbna.

image
Andrej Petelinšek ”Sama že 15 let nisem bila niti prehlajena, a za to je treba vsak dan nekaj narediti. S hrano, gibanjem, znati se je treba odklopiti, četudi z nadaljevanko, kakšno knjigo, meditacijo, da nismo zmeraj pod pritiskom.”

Nad polže s pobiranjem

O paradižniku je resda dobila veliko vprašanj letos, pove in svetuje, da se s sadikami počaka na konec maja, celo začetek junija, da jih hlad ne ohromi. "Pomembno je tudi, da so dobre sadike, da paradižnik opazuješ in pravi čas reagiraš. Ko se kaže slabo vreme, ga poškropiš z žajbljem pa potem s sodo bikarbono, z gnojilom smo mi zelo škrt. Paradižnik imamo celo do konca novembra, res pa je, da je v skalnjaku." Tudi polži so zadnjih nekaj let stalna tema. "Najučinkovitejše naravno sredstvo je pobiranje. To je sicer zelo zoprno, toda pri nas dvakrat na leto vzamemo naglavne lučke in potem tri dni okoli polnoči nabiramo polže. Damo jih v kozarec, nato pa zlijemo ob rob njive, kar zelo smrdi. Pomaga pa, da potem v tolikšnem številu ne pridejo nazaj," doda. Pomaga tudi, da očistimo okoli vrta, damo na primer žagovino ali zastirko iz praproti okoli, kar polže oslabi in se potem tudi manj razmnožujejo.

Čeprav je sogovornica po poklicu kemičarka, ne mara in ne uporablja "kemije". Najprej je delala v zdravstvu, nato v nekdanjem Zlatorogu ob preoblikovanju v Henkel. Zadnjih 15 let živi od delavnic, in sicer uči, kako izdelati naravno kozmetiko, čistila, svetuje o zdravi prehrani in seveda o naravi prijaznem vrtnarjenju. S Tino sta spisali knjigo, imeli TV-oddajo. Novost so spletne učilnice. "Sem sicer generacija, ki ne mara računalnika, čeprav brez tega pripomočka ne gre. A tudi tisti, ki so že bili na delavnicah, so si zaželeli, da bi sodelovali na tak način. Poleg tega v vsak kraj v Sloveniji ne morem, tako da je to praktično. Je pa prav tako precej dela s tem, ker želim narediti prikaz, kot bi bili na delavnici, kjer udeleženci zmeraj tudi izdelujejo stvari."

Sodelovanje na daljavo je ne nazadnje prišlo prav v sedanjih razmerah razmaha koronavirusa. Ljudje tudi več vrtnarijo, omislili so si rastline v loncih, na balkonu ... Dobi tudi ona več vprašanj v tem obdobju? "Opazila sem, ker sem tudi vodja ekološke tržnice v Europarku, da ljudje bolj povprašujejo po ekološki hrani. Ponudniki pa pravijo, da se kupci sedaj pogosteje pripeljejo k njim. Sicer pa je več vprašanj o skrbi za imunski sistem, kako si pomagati na naravni način. Sama že 15 let nisem bila niti prehlajena, a za to je treba vsak dan nekaj narediti. S hrano, gibanjem, znati se je treba odklopiti, četudi z nadaljevanko, kakšno knjigo, meditacijo, da nismo zmeraj pod pritiskom."

image
Tomo Jeseničnik Metka in Tina v oddaji Vrtičkanje

Zdrava hrana je cenejša

Velik poudarek daje zlasti zdravi, ekološko pridelani hrani. "Kar kurjo polt in kakšen siv las dobim, ko slišim, da je zdrava hrana draga. Ekipa, ki je pol leta obiskovala moje delavnice, je primerjala nakupovalne vozičke. In voziček z ekološko hrano je bil za 15 odstotkov cenejši. Tudi zato, ker ne kupiš vsega, tega, česar tvoje telo sploh ne potrebuje. Morda je kakšen izdelek res dražji, a morda znamo tudi premalo izkoristiti naravo, ki nam ponuja čemaž, šipek, bezeg in druge divje rastline, ki imajo še več koristnih snovi. Poznam tudi ogromno kmetov, ki bi z veseljem oddali košček zemlje." Pogosto sliši, da terja priprava kosila preveč časa. "Ni nujno, da imaš cel meni od juhe do sladice. Tudi samo solata je odličen obrok ali pa ajdovo kašo skuhaš, nato pa jo imaš tri dni za različne jedi," še svetuje. Tudi na dopustu sama kuha, pravi. Pri prehrani so postali še bolj pozorni, ko je mož zbolel, doda. Takrat je prebrala ogromno knjig o zdravi prehrani in načinu življenja, veliko znanja in zanimanja sta ji prenesli tudi babica in prababica.

​Tudi njej je uspelo prenesti svoje zanimanje na otroka, ob Tini ima še sina Jana. "Za najstnike pravim, naj gredo svojo pot, takrat jih je res težko pritegniti. A če otroke od malega vzgajaš, bodo kot 20-letniki ali potem, ko imajo svoje otroke, vse znali in se lotili tega, kar si jim predajal." In tudi starši se kasneje lahko kaj naučijo od otrok, kakor se je sama od Tine, ki je po poklicu inženirka kmetijstva, sedaj pripravlja doktorat. "Prinesla je kup novih stvari s potovanj, rastlin, ki jih nisem poznala, novih pristopov. Opustila je lopatanje, denimo, sedaj tega tudi jaz ne počnem več, ampak zemljo samo zrahljam. V mojih časih tudi zastirka ni bila popularna, pa jo sedaj veliko uporabljam."

"Kar kakšen siv las dobim, ko slišim, da je zdrava hrana draga."
image
Andrej Petelinšek Ob vsem tem delu rada tudi bere, potuje, raziskuje Slovenijo, zgodaj spomladi in jeseni gresta z možem rada morje.

Glavna sezona na vrtu gre h koncu. Kaj pa v teh dneh še lahko posadimo? "Cvetačo, zgodnji nizki fižol.

Jaz paradižnik zelo oskubim, potem pa pod njega posejem kup stvari, rdečo peso, črno redkev, posadim od azijske zelenjave do zimske solate, vse to je v rastlinjaku. Moj vrt je poln tudi pozimi. Rastejo česen, čebula, por, brstični in listni ohrovt, radiči, ki prezimijo, motovilec pa zimska solata."

Ob vsem tem delu rada tudi bere, potuje, raziskuje Slovenijo, zgodaj spomladi in jeseni gresta z možem rada morje. Tudi tam nato vlaga sadje in zelenjavo. "Tako da poln avto gre tja in poln pride nazaj," pove. Rada ima druženja s prijatelji, odkar ima vnuka, najde precej časa tudi zanj. "Sicer pa imam srečo, da mi je delo na neki način hobi. Na delavnicah ni nikoli slabe volje, zmeraj je dobra energija. Prihajajo odlični ljudje, s katerimi postanemo kolegi, znanci, da ne rečem prijatelji, ki so polni modrosti. Saj se zgodi, da imam včasih česa vrh glave, zato tudi sedaj z možem odhajava na dopust, ampak tudi tam potem zmeraj kaj počnem," sklene v smehu.

Anketa

Ali krepite odpornost svojega imunskega sistema s prehranskimi dopolnili?

Sudoku