Prihaja čas, ko bomo z vrta pobirali sadove celoletnega dela

Miša Pušenjak, 27.8.2020
Miša Pušenjak

Včasih so ugotavljali, da je po veliki maši poletja konec in se začne jesen. Danes se je vreme precej spremenilo, a vseeno se pričenjamo ukvarjati bolj s spravilom pridelka kakor z novimi setvami.

Vročih dni, s temperaturami nad 30 stopinj Cezija, sicer letos ni bilo dosti, a pravo poletje s suhim in vročim zrakom je bolj ali manj res končano. Kljub temu se običajna poletna opravila na vrtu nadaljujejo. Padavin še zdaleč ni bilo dovolj, da bi se na primer končalo namakanje. Vreme je bilo letos tako muhasto, da ponekod zemlja še ni suha, drugod pa že zelo. Ne pozabite, prav nihanja količine vode v tleh povzročijo, da ima paradižnik težave zaradi pomanjkanja kalcija in kalija. Obe hranili pa sta odgovorni tudi za odpornosti rastlin. Če ju v rastlini ni dovolj, imajo rastline z boleznimi še več težav. Kaj torej še delamo na vrtu?

Rastlinjaki

Najbolj me skrbi, da boste ponoči že pričeli zapirati rastlinjake. Nekateri jih celo zaprejo zato, da ne bi prišlo do okužb od zunaj. Nikar! Noči še niti približno niso dovolj hladne, da bi bili taki ukrepi potrebni. Najhuje je, če boste v rastlinjakih ustvarili previsoko zračno vlago - potem je nevarnost za bolezni zelo velika. Zato naj rastlinjaki ostanejo tudi ponoči povsem odprti.

Svetujem, da zdaj poberete vse zrele plodove paradižnika in drugih plodovk. To je nujno, da boste razbremenili rastline. Plodovi so zanje veliko breme, saj prav vanje vlagajo največ energije. Če je plodov veliko, potem zmanjka energije za obrambo pred boleznimi.

image
Miša Pušenjak Nihanja količine vode v tleh povzročijo, da ima paradižnik težave zaradi pomanjkanja kalcija in kalija.

Težave z dozorevanjem plodov paradižnika

Paradižniku lahko potrgate vse liste do zadnjih potrganih plodov. Sama bi sicer tudi porezala vrhove nad peto, šesto etažo, a to je vaša odločitev. S tem boste dosegli, da plodovi, ki so že na rastlini, dobro dozorijo. Vrhovi namreč prav tako jemljejo hranila in energijo rastlini, ko pa jih odrežete, ostanejo vsa hranila na razpolago plodom, ki so še na rastlini, prav tako pa zadostujejo za odpornost rastline.

Potem rastline poškropite z enim izmed pripravkov za krepitev rastlin, da jim daste dodatno energijo oziroma jim pomagate, da svojo energijo racionalneje uporabijo. Uporabite lahko čaj iz cvetov ognjiča ali regrata, lahko tudi iz rmanovih cvetov. Prav tako se lahko odločite za pripravek iz njivske preslice. To ponovite enkrat tedensko. V trgovinah imajo za to pripravke, ki vsebujejo alge ali aminokisline pa tudi rastlinske izvlečke, kot je vrbovo lubje. Če pa so na listih že prvi znaki bolezni, lahko uporabite tudi bakrena listna gnojila in ali pripravek, ki vsebuje aluminijev sulfat. Oboje dviguje odpornost rastlin in s tem neposredno pomaga rastlinam v boju proti boleznim. Dovoljena sta v ekološki pridelavi.

image
Miša Pušenjak Domača vegeta

Mnogi tožite, da so plodovi samo napol dozoreli, da ob peclju ostajajo rumeni ali celo zeleni ali da se v njih pojavljajo trdi, beli deli. Gre za pomanjkanje kalija (ne kalcija) v plodovih. Običajno se to zgodi v stresnih situacijah, teh pa letos rastlinam že od pomladi ne primanjkuje. Ena izmed pomoči je dognojevanje po namakalnem sistemu, a to je možno le, če imate kapljični namakalni sistem. Ne topiti granul mineralnega gnojila. Poiščite ustrezna gnojila, ki jim rečemo vodotopna ali fertigacijska. Najlažje jih najdete na spletu. Nič ne bo narobe, če je v njih poleg kalija tudi dušik. Ne sme pa biti fosforja! Najpogosteje namreč te težave povzroča prav previsoka vsebnost fosforja.

Kako gnojiti po namakalnem sistemu

Dokaj preprosto je. Vodo najprej speljite preko večje posode, ki jo dvignete. Lahko izkoristite višje lege vrta, če jih imate. Lahko pa posodo preprosto postavite na več palet ali na dvignjen podstavek. Voda bo tako tekla pod padcem in namakala vrt, črpalka ne bo potrebna. V posodi pustite dovolj vode za eno zalivanje. Nato v to vodo zamešajte ustrezno količino gnojila, ki vsebuje kalij. Poiščite ga na spletu, to je najlažje in najhitreje. Nato pustite vodo, da zaliva vrt, z njo vred pa bo prišel naravnost do korenin že v vodi raztopljen kalij. Tako naredite ob vsakem zalivanju.

Opozarjam tudi, da je zalivanje kljub občutku, da je dežja veliko, potrebno. V rastlinjaku kljub deževnim uram ne spreminjamo tempa namakanja, v vrtu pa, če dva dni ni zapadlo več kot pet litrov dežja na kvadratni meter, prav tako namočimo. Najpogosteje povzroča težave prav neenakomerno namakanje, tako imenovani vodni stres, ko rastlini enkrat vode primanjkuje, po dežju pa je ima preveč.

Kalij zagotavlja odpornost rastlin

Zelo za silo bo veljalo, če namakate koprive, gabez ali cvetoče cikorije (radič, endivija) dan ali dva v vodi in potem s to vodo redno, vsaj enkrat na teden, zalijete rastline. Druga možnost pa je, da dajete kalij preko listov - foliarno. V trgovinah najdete listna gnojila, ki vsebujejo samo kalij in aminokisline. Tukaj niso nadomestilo NPK listna gnojila, tudi organska ne. S kalijem poškropite rastline vsaj enkrat tedensko, ob vidnih znakih pomanjkanja pa trikrat zapored vsake tri dni.

Kalij je tudi osnovni element za odpornost rastlin. Če ga v rastlini primanjkuje, je njen imunski sistem poškodovan in deluje slabše. Tega pa si pred nastopom meglenih, vlažnih jesenskih juter ne želimo. Prav tako ne smete pozabiti na kalcij, tudi z njim je treba plodovke še vedno redno oskrbovati. Kalij vsebujeta tudi mleko in soda bikarbona (če raje uporabljate domače pripravke).

Korenovke in domača vegeta

Vreme, ki smo mu bili priča, bo hitro spodbudilo tudi cvetenje dozorelih korenovk, predvsem korenčka. Zato svetujem, da korenje, ki ste ga sejali zgodaj spomladi, zdaj populite. Lahko ga tudi posušite, saj je za shranjevanje v kleteh še skoraj prezgodaj.

Mnogi že imate električne sušilnice. Korenje najprej dobro umijte in osušite, potem ga narežite na tanjše obroče in dajte v sušilnico. Vedno sušite samo eno vrsto korenčnic, saj je čas sušenja različen. Prav tako naj se vam ob sušenju ne mudi. Temperatura naj bo največ 50 °C, saj se pri višji uničijo najboljše sestavine. Čas sušenja je seveda odvisen od sestavin. Med njim občasno preverjajte suhost, zelenjava mora obdržati barvo, mehkobo, ne sme postati povsem trda.

Posušene in ohlajene dele korenčnic lahko shranite v kozarcih za vlaganje in uporabljate v juhah kakor sveže. Lahko pa posamezne korenčnice skupaj s posušenimi listi peteršilja, luštreka, zelene … zmeljete in zmešate - tako dobite domačo vegeto.

Vegeto lahko naredite tudi drugače. Še sveže vrtnine, ki po vašem okusu sodijo v juho in druge jedi, zmeljete v sekljalniku in dodate grobo mleto morsko sol. Količina soli je okoli 20 dekagramov na kilogram zelenjavne mase. Lahko dodate tudi kvalitetno olivno olje. Vse natlačite v manjše kozarce in jih dobro zaprite.

Zelo pomembno je, da sušeno ali samo zmleto zelenjavo hranite v povsem temnem in hladnem prostoru, da ohranite vse, kar so rastline skupaj s soncem shranile za zimo.

Kuhanje rdeče pese
Rdeče pese pri spravilu ne obrežemo povsem do korenov. Kuhamo s peclji listov in jih odstranimo šele po kuhanju, tako bo manj koristnih sestavin odplaknjenih v vodo. Vodo od kuhanja pa uporabite za zalivanje vrtnin, saj je v njej veliko koristnih hranil.
image
Miša Pušenjak Rdeča pesa naj bo takšna.

Zakaj je letos potrebno tako hitro spravilo

Letošnje leto je bilo sprva hladno, kasneje pa ni bilo veliko ekstremno visokih temperatur, zato so koreni (pa tudi čebula) zelo debeli. Potem ko je krajše obdobje suhega in vročega vremena prekinil dež, se je pričela druga faza, počitek, tega pa je zdaj spet prekinil dež. Če je korenje že dovolj veliko, bo pričelo ponovno rasti. To pomeni, da bo pognalo stranske korenine, predvsem pa otrdelo v sredici. Ne samo da bo izgubilo kvaliteto, tudi okusno ne bo več. Kmalu bo še zacvetelo, takrat pa ni več uporabno.

Če imate dovolj globoke in hladne kleti, ga seveda lahko shranite v njih. A pri tem naj vas opozorim, da hranimo samo povsem zdrave in ne prezorele korene. Ne kopljemo jih v vročini, saj je takrat njihova kvaliteta najnižja. Izkop zjutraj pomeni hladne korene. Očistimo jih zemlje le toliko, kolikor sama odpade, listje pa porežemo tako, da ostane centimeter ali dva peclja. Ne porežemo čisto do konca korena. Potem korene osušimo in šele nato shranimo v kleteh. Uporabimo pesek, žagovino, odpadlega listja pa zdaj še ni.

​Bliža se čas, ko bomo vedno več vkuhavali, zamrzovali, kisali …, skratka prihaja čas, ko bomo z vrta pobirali sadove celoletnega dela.

Anketa

Ali krepite odpornost svojega imunskega sistema s prehranskimi dopolnili?

Sudoku