Poskrbite za ozimnico in ne pozabite na lačne ptice
Ob zimskih dneh je za vrtičkarje še nekaj dogajanja na gredah z zimsko zelenjavo in v rastlinjaku. Redno je treba začeti pregledovati ozimnico, prav tako velja pozornost posvetiti nekaterim lončnicam v stanovanju.
Vse, ki ste konec poletja na vrt pravočasno posejali zadnji posevek, bo zima obdarila z okusnim domačim pridelkom. V decembru na vrtu pobiramo kodrolistno zelje in brstični ohrovt, tudi rukolo. Na gredah vrtičkarjev so na voljo tudi motovilec, endivija in radič. Blitva bo še lep čas primerna za pobiranje, enako velja za kitajsko listno zelenjavo. Slednjo lahko sejete tudi v korita, napolnjena s prstjo, in jih denete na zastekljen balkon. Se sprašujete, kaj vse lahko še pustite rasti na vrtu? Do temperature -3 °C bosta vzdržala kitajsko zelje in kolerabica, do -5 °C vzdržita brokoli in zelje. Temperatura do -7 °C je še primerna za kolerabo, redkev, redkvico. Glavnati ohrovt prenese temperature do -10 °C, medtem ko brstični ohrovt, listni ohrovt in azijska zelenjava prenesejo tudi temperature do -25 °C. Če se za čez noč napoveduje mraz, gredice zaščitite s koprenasto vrtno pokrivalko, čez dan pa naj bodo vrtnine odkrite, da sonce spodbudi fotosintezo, vrtno kopreno pa posušite.
Peteršilj, korenje, zelena, por
Koreni peteršilja, pastinaka in manjši gomolji zelene zlahka prezimijo na prostem. Ko nočne temperature padejo pod ničlo, jih ogrnite z zemljo tako, da iz nje gleda samo listje, gomolji zelene, koreni peteršilja in pastinaka pa so povsem prekriti. Tudi korenček lahko marsikje prezimi na prostem, če zima ni prehuda. Za shranjevanje na prostem je najbolje posejati korenček pozno v avgustu ali v začetku septembra, gredice pa morajo biti odcedne. Ko začne zmrzovati, korenček pokrijte z zajetno plastjo slame, listja ali sena. Manjše korene boste lahko pulili do pozne pomladi, ko bodo rastline zacvetele. Imate na vrtu tudi por? Običajno na prostem dobro prezimijo nizke, čokate sorte z debelim lažnim steblom in sivo-zelenimi listi, denimo sorta Elefant. Sorte z rumeno-zelenimi listi in dolgim, tanjšim steblom ne prezimijo, vendar lahko brez težav ostanejo na vrtu vse do novega leta ali še malce dlje.
Za lepo letino v rastlinjaku
Imate doma rastlinjak? V zavetju neogrevanega rastlinjaka do januarja ali februarja brez težav prezimijo vse vrste radičev. V njem uspevajo tudi zimska solata, motovilec, blitva in špinača. Če ste konec avgusta ob rob rastlinjaka posejali peteršilj, boste imeli vso zimo svež pridelek, bogat z vitaminom C. Kako lahko dodatno poskrbite za rastline v zares mrzlih dneh? Z dvojnim pokrivanjem. Ko zelenjavo, ki je v neogrevanem rastlinjaku, pokrijete še s toplo gredo ali tunelom, vsaka plast poskrbi, da je rastlinam za 4-7 °C topleje. Koristno je tudi, če vrtnine sadite na visoke grede. Topel zrak vselej sili navzgor, saj je lažji od hladnega. Enako velja v rastlinjaku, kjer je najnižja temperatura pri tleh, zato bodo rastline na gredah, ki so zasnovane nekaj decimetrov višje, imele boljše razmere za rast kot na tleh.
Pregled ozimnice
Shrambe in kleti ob toplejših dneh redno zračite, da preženete zatohlost. Če je kakšen plod nagnit ali poškodovan, ga izločite. Kadar so malce načeti le zunanji listi pridelka ali zgolj manjši deli ploda, rastlino čim prej porabite. Dodatno opravilo, ki ga je koristno opraviti v suhih kleteh, je, da občasno po tleh polijete malce vode ali da vodo nastavite v posode. Ta bo pri izhlapevanju ovlažila zrak in nekoliko upočasnila venenje plodov.
Oskrba posodovk
Posodovke v prezimnem prostoru zalivajte šele takrat, ko se zemlja v loncih osuši. V hladnih in temnih prostorih zalivajte bolj poredko kot v toplejših in svetlejših prostorih. Prav tako redno pregledujte rastline, saj bi se lahko pozimi na njih razmnožili škodljivci. Agrume, denimo, radi napadejo kaparji, ki so precej nadležni, saj se jih težko znebimo. Če se kapar pojavi v sadovnjakih, ga sadjarji navadno poskušajo odpraviti z oljnimi pripravki, s katerimi spirajo drevesa, in postopek dalj časa ponavljajo. Pri posodovkah je treba ukrepati takoj, vendar nekoliko drugače kot pri rastlinah zunaj: napadeno rastlino najprej izolirajte od drugih, nato z vato ali krpico, ki jo namočite v alkohol, obrišite kaparje - postopek bo vsekakor treba večkrat ponoviti.
Sadni vrt
Listopadno drevje in grmovnice lahko sadite, vse dokler zemlja ne zmrzuje. To pomeni, da lahko še vedno posadite sadno drevje in jagodičevje. Sadimo takrat, ko zemlja ni premokra, po sajenju pa obvezno zalijte drevo ali grm. Mlada drevesa zaščitite z mrežo pred objedanjem divjadi. Ob koncu decembra, če le vreme ne bo premrzlo, lahko že narežete kakšne lesnate cepiče, jih povežete, označite in do pomladi spravite v svež pesek v kleti.
Zaščita začimb in okrasnih trav
Mnoge začimbnice, ki jih uporabljamo v kuhinji, izvirajo iz sredozemskih krajev. Če so posajene na zeliščne grede, jih bo treba zaščititi pred mrazom. Okrog koreninskega vratu žajblja, rožmarina, timijana in vinske rutice nasujte približno 20 centimetrov suhega jesenskega listja in na vrh položite dračje. To bo rastline varovalo pred hudim mrazom. Pampaška trava (Cortaderia selloana) je ena privlačnejših in zaradi svoje velikosti opaznejših okrasnih trav, ki jih sadimo pri nas. Dež in sneg bi lahko povzročila gnitje osrednjega dela rastline, zato je treba sredico zdaj zaščititi. V ta namen liste z rafijo ali vrvico iz jute previdno zvežite v snop. Socvetij pa nikakor ne režite, ker bodo čez zimo lepo krasila vrt. Ob vznožju korenin nasujte suhega listja in ga prekrijte z dračjem.
Skrb za ptice
Pticam lahko pozimi pomagate prebroditi mrzle mesece, če imate na vrtu posajene rastline s plodovi, kot so črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, bršljan, divja trta. Tam, kjer teh rastlin ni, je najprimerneje ptice hraniti s sončničnimi in drugimi semeni. Krmilnice jim sproti očistite, preden vanje nasujete svežih semen. S tem, ko boste pticam postregli s kakšnim okusnim priboljškom, bodo dnevi živahnejši in da se bo v tudi najtemnejših dneh v letu v vrtu razlegal prijeten zvok ptičjega petja.
