Pepela nikar ne zavrzite, raje ga raztrosite po vrtu

Miša Pušenjak, 12.1.2021
Pexels

Če imate doma pepel, potem vam za vrt ni treba kupovati dokaj dragih kalijevih gnojil.

Srečni ste lahko, če prostore ogrevate na trdna goriva. Prav zavidam vsem, ki imate možnost ogrevanja na les, pa naj bodo to lesni briketi, lesna biomasa ali drva. Tako ogrevanje prinese tudi veliko pepela, mnogi pa ne vedo, kaj z njim početi. A možnosti je veliko, našla sem celo prispevek, kako lahko uporabimo pepel na sedemdeset načinov. Seveda ne gre samo za uporabo na vrtu, uporabljamo ga v kozmetiki, za čiščenje v stanovanju, celo v prehrani. Sama se bom tokrat omejila samo na uporabo na vrtu.

​Odlično gnojilo za zelenjavo

Pepel je seveda gnojilo, a ga ne smemo uporabljati v neskončnih količinah. Dušika v njem je samo v sledovih, vsebuje okoli 2 do 3 odstotka fosforja, 10 do 15 odstotkov kalija in 30 odstotkov kalcija ter nekatera mikrohranila v sledovih. Nekaj malega je v njem težkih kovin, vendar brez panike, težke kovine v sledovih so prav tako potrebne v prehrani vrtnin.

Kalij je hranilo, ki je nujno potrebno rastlinam za številne procese, med drugim je potreben za premagovanje stresa, boj z boleznimi, za uravnavanje porabe vode in je osnovni gradnik sladkorjev, torej okusa vrtnin. V organskih gnojilih je običajno premalo kalija, seveda v razmerju s fosforjem. Zato je pepel odlično dopolnilo gnojenja z gnojem in kompostom.

image
Rastline vam bodo zanj hvaležne.
Miša Pušenjak

Če vam plodovi paradižnika ne dozorijo v celem - običajno ostanejo vrhovi plodov zeleni, rumenkasti, predvsem pa trdi in neokusni, v plodovih se pojavljajo tudi trda bela mesta -, mu primanjkuje kalija. V zadnjih letih svetujem, da se rastlinam ob gnojenju z gnojem, kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili tudi brez analize doda nekaj kalija. Če imate pepel, vam ni treba kupovati dokaj dragih kalijevih gnojil. Vrtnine namreč ne marajo kalijevega klorida (kalijeva sol), kalijev sulfat pa je dražji. Lahko pa dodate nekaj pepela. Ob gnojenju z gnojem ga dodamo največ 0,5 kg/10 m², kompostu pa ga lahko dodamo tudi 0,8 kg/10 m². Na poljine, ki jih v tekočem letu ne gnojite, ga lahko potresete tudi do 1 kg/10 m². Več pa nikakor ne, saj bo ustavljena rast. Ne vsebuje namreč veliko dušika, dviguje pa pH, kar si pri kislih tleh želimo. A če ga dvigne preveč, so nekatera hranila rastlinam nedostopna.

Veliko kalija potrebujejo kapusnice, plodovke in čebulnice. A kapusnicam in čebulnicam ne dodajte vsega pepela pred sajenjem.

Pepel ima še eno dobro lastnost, preganja namreč nekatere škodljivce.

Tudi polži ne marajo pepela
Polži so sluzasti, polni vode, in prehod čez pepelno plast jih izsuši. Zato bi sama okoli vrta nasula vsaj 15 centimetrov debel obroč pepela. Prav tako bi ga še dodatno posula okoli gredic s solato, saj tam polži naredijo največ škode. Žal vse vrste lesnega pepela niso enako učinkovite. Tudi v poskusu na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so ugotovili, da imata odlično delovanje zoper polže bukov in hrastov pepel, nekoliko slabše se obnese smrekov (učinek je bil 70-odstoten). Prva tako je treba oviro iz pepela ves čas obnavljati.

​Za uravnavanje kislosti in rahljanje tal

Pepel ima visok pH, saj vsebuje veliko kalcija, zato je treba biti z njim pazljiv. Z njim ne gnojimo rastlin, ki bolje uspevajo v kislih tleh, kot so borovnice, rododendroni, hortenzije … Tudi plodovkam ga nikakor ne smemo dati preveč. Nekaj več pa ga lahko dobijo kapusnice in tudi lukovke (čebulnice). Če so tla res kisla, to nam lahko pokaže samo analiza tal, potem ga lahko uporabljate tudi nekaj več, a vedno ločeno od gnojenja z organskimi gnojili.

image
Potem ko damo na kup komposta večjo količino organskih ostankov, jo posujemo s pepelom.
Miša Pušenjak

Težka, glinasta tla lahko s pepelom nekaj let tudi rahljate. Zaradi svojih lastnosti je zelo porozen, torej poln zraka, zato tla dobro rahlja. Potresemo ga po površini - ponovno opozarjam, vedno velja največja količina 1 kg/10 m², ne pretiravati. Potem ga zadelamo v globino rasti korenin. To je na vrtu nekje okoli 15 centimetrov. Pepel tudi hrani koristne bakterije, teh pa na vrtovih, kjer ne kolobarimo dovolj, včasih že primanjkuje.

​Pomaga rastlinam premagati nižje temperature

Nekateri svetujejo, naj ob napovedi nizkih temperatur potresemo občutljive rastline s pepelom. Potresemo ga tudi okoli zemlje. Pepel vsebuje veliko elementov v obliki soli, kar dviguje temperaturo pri zmrzovanju tal. Saj se spomnite, včasih smo po ledu posipavali pepel. Sama sicer menim, da to ni rešitev, morda se temperatura zviša le za stopinjo ali dve, a je treba poskusiti. Vsekakor pa so rastline, ki so zadostno preskrbljene s kalijem, odpornejše proti nižjim temperaturam.

Pepel je koristen na sedemdeset načinov

Zagotovo pa lahko rastlinjak odlično segrejete s tlečo žerjavico. Daste jo v kakšen star lonec in postavite med najbolj občutljive vrtnine.

​Pepel je tudi dokaj učinkovit insekticid

Sama sem vedno mislila, da pepel odganja škodljivce, pa ne gre samo za to. V bistvu mehkokožne insekte (kot so uši, pršice, tripsi, gosenice …) izsuši, ker je izredno higroskopen. Prav tako pa se drobni prah pepela naseli v dihalnih poteh hroščev in jih zaduši. Pepel torej presejemo, ga damo v ženske nogavice in z njim prašimo po napadenih rastlinah. Je zelo učinkovito.

Odlično se obnese pri odganjanju škodljivih muh

Odličen in preizkušen je pepel tudi pri odganjanju škodljivih muh. Že v februarju ga potresite okoli česna. Saj ni treba veliko, ne tresite ga po celi gredi, samo kakih deset centimetrov okoli vrste ga potresite. V aprilu je potreben čebuli, predvsem mladi čebuli, poru in šalotki, tudi drobnjak vam bo zelo hvaležen. Konec aprila, konec maja in v juniju pa ga potrebujejo kapusnice. Kapusova muha lahko naredi več škode kot čebulna muha.

image
Tudi okoli zimske solate potresite pepel, posebno v aprilu in začetku maja. Saj se še spomnite lanskega močnega napada uši?
Miša Pušenjak

Če sejete fižol zelo zgodaj (druga polovica aprila) in vam zaradi hladne zemlje zelo počasi kali, ga lahko napade fižolova muha. Tudi tam bo zelo tanka plast pepela preprečila večjo škodo. A ne pozabite, po vsakem dežju je treba to tanko plast pepela seveda obnoviti.

​Odličen dodatek kompostu

Na kompostnem kupu je pogosto prevlažno. Prav zdaj je čas, ko je vlage res veliko. Kadar dodajate organsko maso na kompost, posebno kadar je je veliko in je vlažna (kuhinjski odpadki, pokošena trava …), posujte po tej masi tanko plast pepela. Tudi pozimi bi občasno potresla tanko plast pepela po kompostu, vendar bi jo zmešala z vso maso, kar pa ni prijetno delo.

Če pa še vedno pripravljate kompost na star, najboljši način, tako da zlagate plasti in skušate potem vso maso naenkrat pripraviti do hitre reakcije in mineralizacije, potem je pepel zagotovo eden izmed sestavin komposta. Potresete ga po plasti organskih ostankov, ki ste jih nabirali celo poletje.

Če prične kompost smrdeti, pomeni, da gnije. Tudi tu lahko pomaga pepel. Potresete ga po kompostu in vse dobro premešate. V tem primeru ga lahko dodate kar precej.

image
Že v februarju nasujemo okoli česna tanko plast pepela in jo do sredine marca redno obnavljamo.
Miša Pušenjak

Vsi vemo, da se listje dokaj slabo kompostira oziroma potrebuje dalj časa kakor druga organska masa. Nekateri priporočajo, da se listje jeseni pograbi in se v kup zameša kar veliko pepela, potem pa se zalije z vodo, če je presuho. Kompostira se posebej.

​Odganja škodljivce s perutnine

S pepelom so že od nekdaj odganjali škodljivce s perutnine. Opazujte svoje živali na dvorišču ali v kokošnjaku, kjerkoli jih že imate. Tam, kjer se prepelijo, kot rečemo, torej otresajo s perutmi, naredite plitvo jamo in vanjo nasujte pepel. Pepel škodljivce izsuši in jih zaduši.

Ne znam si sicer predstavljati, kako, a tudi bolhe lahko s psov in mačk odpravimo s pepelom. Živali preprosto potresemo s pepelom in ga z božanjem vtremo med dlako. Če žival živi v notranjih prostorih, je rešitev mogoče težja.

​Razkuževanje ran pri delitvi rastlin

Spomladi delimo nekatere rastline, da jih razmnožimo, to naredimo z gomolji krompirja, dalij in še katerih drugih rastlin. Tudi hren razmnožujemo tako, da odrežemo stranske korenine. Vse rane je smiselno potresti s sajami, če pa jih nimamo, je odličen tudi droben pepel. Z njim lahko potresemo še korenček, peteršilj in druge korene pred skladiščenjem v zasipnici ali kleteh. Saj jih tako operemo, preden jih jemo.

Kot vidimo, lahko pepelu pripišemo veliko uporabnosti, a sem se lotila samo svoje panoge, pridelave zelenjave. Res pa je treba imeti kak prostor, kjer ga lahko hranimo. Najslabše pa je, če ga pozimi nosimo ves čas na isti del njive ali celo vrta.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?

Sudoku