Oktobra sadimo zimsko solato

Miša Pušenjak, 15.10.2020
Profimedia

Naj bo vrt že ob koncu zime zelen. Prvi termin za krhke sorte je v sredini septembra, drugi v sredini oktobra, na Primorskem bodite vsaj dva tedna poznejši.

Prva med prezimnimi vrtninami je zagotovo solata, ki je izredno pomemben del naše prehrane skozi vse leto. Pri zimski solati so se termini setve zaradi vremenskih sprememb močno spremenili. Zime so vedno bolj mile, kljub temu pa lahko še vedno pričakujemo tudi kakšno ostro.

Solata najbolje prezimi, če ima od štiri do šest listov. Manjšo je ob napovedi mraza treba pokriti, večja pa rada prej zboli, kot naredi glave. Posebno velike težave imajo večje rastline pozimi, ko je veliko snega. Pod njim ni zraka in zato so težave z boleznimi še večje. Pa ne mislite, da jih boste rešili s prekrivanjem z agrokoprenami. Pod njimi je ta težava še večja. Kljub temu je mogoče zimsko solato pridelati prav na vsakem vrtu, tudi v rastlinjaku, ne glede na to, s kakšno zimo imamo opravka.

image
Še nekaj let nazaj smo zimske sorte solat poznali pravzaprav samo pri nas in na Hrvaškem.
Miša Pušenjak

Sorte za prezimovanje

Še nekaj let nazaj smo zimske sorte solat poznali pravzaprav samo pri nas in na Hrvaškem. Izbor prezimnih sort solate je zato presenetljivo ozek. Celo na številnih domačijah, ki še pridelujejo lastne sorte, ne najdemo veliko prezimnih. Najstarejši prezimni pri nas sta zimska rjavka in nansen, obe sta mehkolistni solati. Zimska rjavka ima, kot že ime pove, liste rdečerjave tam, kjer nanje posije kaj sonca, in zelene ali skoraj bele v notranjosti glave - zato je skleda solate pisana. Nansen pa je zelena mehkolistna prezimna solata. Zimska rjavka je približno teden dni zgodnejša od vrste nansen.

Zelo pozno sta k nam v Slovenijo s Hrvaške prišli dve krhkolistni prezimni sorti. To sta vegorka in posavka. Vegorka ima rumenozelen list z redkejšimi rdečimi pegami in dokaj odrto glavo, to pomeni, da glava ni povsem sklenjena. Zaradi tega je več zelenih listov kot belih. To je dobro, če gledamo, koliko koristnih snovi vsebuje naša skleda solate. Mnogi Slovenci pa je zaradi tega nimajo radi, saj imajo raje notranji, obeljeni del glave, ki pa ima nižjo prehransko vrednost. Žal ima vegorka še eno nezaželeno lastnost: nekoliko bolj je občutljiva za solatno plesen. Posavka pa na drugi strani naredi sklenjeno glavo, vendar je list temnozelen z rahlim rdečim nadihom po robovih. Tudi ona je dokaj občutljiva za solatno plesen, zato jo v toplih pomladih kar hitro pospravite z vrta.

image
Zimsko solato lahko pridelamo prav na vsakem vrtu, tudi v rastlinjaku.
Profimedia

Bistra je naša

Povsem naša, slovenska sorta pa je bistra. Naredi zelo velike, ne pretirano trde glave. List je krhek, zelen do bledo zelen, in ima prav tako rahlo rdečkast listni rob. Zanjo je značilno, da ne bo dobro uspevala, če je vrt pretirano gnojen. Ima pa odličen okus. Po vrtovih Slovenije najdemo še več prezimnih sort solate, vsaka ima svojo malo posebnost, vendar jih je v primerjavi z letnimi sortami zelo malo. Nekoč smo pričeli setve teh sort v sredini avgusta, danes je ta termin absolutno prezgoden. Zimske so sorte kratkega dneva, v dolgem dnevu takoj zacvetijo. V vročini ne kalijo in tudi ne rasejo najbolje. Kadar se obeta babje poletje, sledi dolga, bolj poletno obarvana jesen. Zato o prvih setvah zimskih sort solate še ne gre razmišljati. V tem primeru posejte motovilec, rukolo, tudi špinačo in celo rdečo peso za pisane jesenske sklede solate, nikakor pa še ne zimske solate.

Kdaj sejemo

Priporočam, da zimsko solato sejete v dveh terminih, eden bo že pravi. Prvi termin za krhke sorte je v sredini septembra, drugi v sredini oktobra, na Primorskem bodite vsaj dva tedna poznejši. Prav tako ste lahko mesec dni poznejši v rastlinjaku. Mehkolistne sorte sejemo sedem do deset dni kasneje. Pogosto je sicer septembrski termin prezgoden, to setev potem kot nekoliko večjo berivko pojemo še pred zimo. Vendar se bo verjetno pri nas vsakih nekaj let le zgodilo, da bo oktober že hladen ali deževen. V tem primeru je setev onemogočena, zato je dobro, da imamo v rezervi zgodnejšo, septembrsko setev. Zelo pomembno je, da pred zimo posevka ne prekrivamo s koprenami, saj se pod njimi listi ne utrdijo in potem jih spomladi hitro napadejo bolezni. Prav tako jih lahko poškoduje močnejše spomladansko sonce. Kadar je posevek prekrit, je samo več težav kakor prednosti. Pokrijemo ga le, če ima solata v začetku zimskega mraza ali pred prvim snegom manj kot tri liste.

image
Zimska rjavka je zgodnejša od Zimske nansen.
Miša Pušenjak

Najboljši predhodnik solate so korenovke in gomoljnice, saj zemljo rahljajo tudi v globino. Solata ima plitev koreninski sistem, zato potrebuje dobro prerahljano zemljo. Spomladi in poleti je dober predhodnik solati tudi fižol, bob ali grah, za zimske solate pa metuljnic (stročnic) ne priporočam, saj preveč dušika lahko škoduje prezimovanju, tudi prehitra rast nadzemnih delov v jeseni ni zaželena.

NE PREKRIVAMO CELE GREDICE
Šele po okopavanju je smiselno, da posevek pokrijete z agrokopreno. Nikoli ne prekrijte cele gredice, ampak samo del nasada, tako boste nekoliko zamaknili dozorevanje in uhajanja solate v cvet. Pokrita solata bo dozorela tudi do dva tedna prej, tudi zacvetela bo nekaj prej. Če potem namesto samo ene sorte izberete še dve ali tri, boste rezali zimsko solato še nekaj dalj časa. Nikoli pa s spravilom zimskih solat ne čakajte predolgo. V prvem nekaj daljšem obdobju sončnega in tople-ga vremena bo zimska solata zacvetela ne glede na vse, kar naredite.
SEJEMO V VRSTICE
Veliko vrtičkarjev ima navado, da solato, predvsem zimske sorte, posejejo kar povprek namesto v vrstice. Res vam toplo priporočam, da to navado spremenite. Prav pri prezimnih vrtninah je to še bolj pomembno. Zima je vedno čas, ko zemlja počiva. Tudi mi jo moramo pustiti na miru, ne okopavamo in ne rahljamo. Zato se močno zbije, posebno če je pozimi veliko padavin. Zato je prvo spomladansko opravilo rahljanje tal okoli prezimnih vrtnin, seveda tudi solate. Če so vrtnine (tudi motovilec, špinača in seveda solata in radič) posejane v vrste, potem je spomladi to opravilo enostavno. Takoj ko se zemlja primerno osuši, posevek hitro in brez napora okopljemo, prerahljamo tudi z rahljalnikom, to je tisto orodje s tremi zobmi na koncu. Na tak način prebudimo tudi mikroorganizme in tako kar pognojimo. Saj ste letos videli, kako hitro se je spomladi zemlja spremenila v beton. V takih razmerah se korenine ne morejo razrasti, rast solate je upočasnjena, zelo rada pa potem nedorasla pobegne v cvet. Če je posevek posejan v vrsto, je okopavanje hitro in brez večjega napora. Če je zima blaga, so težave tudi s pleveli, ki vam lahko posevek prerastejo. V primeru setve v vrste je delo med vrstami hitro opravljeno, samo v vrsti traja nekaj dalj.
Anketa

Kaj ste v času epidemije največ prebirali?

Sudoku