Oktobra na vrtu: Pobiramo, sejemo in sadimo. Kaj pa prazne grede?

Jasna Marin, 2.10.2020
Shutterstock

Oktobra na vrtu pobiramo endivijo, sladki radič, komarček, kolerabico, kitajsko zelje, brokoli, zelje, bučke in buče pa tudi papriko in paradižnik.

Vas kljub hladnim jutrom vrt še vedno zvabi, da se vsak dan sprehodite po njem in gledate, kaj bi še lahko postorili? Marsičesa se lahko lotite, ko bodo tla dovolj suha. Tudi setve nekaterih vrtnin. Če motovilec sejete konec septembra in v oktobru, ga boste uživali spomladi. Špinača, ki jo boste sejali konec septembra in v oktobru, bo prezimila in jo boste prav tako rezali spomladi. Prezimno solato lahko posejete neposredno ob špinačo. Setev krhkolistnih sort opravite še v začetku oktobra, mehkolistne sorte pa posejte v sredini oktobra. Jesenski česen lahko sadite konec oktobra in v novembru. Če ga sadite prezgodaj, požene velike liste, ki jih zimski mraz lahko poškoduje. Za večji pridelek vselej sadite debelejše zunanje stroke česna. Posadite jih v vrsti 5 do 8 centimetrov narazen, med vrstami naj bo razdalja vsaj 30 centimetrov. Tudi čebulček za prezimljanje se sadi oktobra, tako bo čebula razvila več korenin in manj listja. "Čebula bolje prenaša gnojenje s kupljenimi organskimi gnojili, zato gredic ne gnojimo s kompostom ali gnojem. Domač kompost raje hranite za spomladansko gnojenje plodovk," svetuje Davor Špehar iz Zelenega sveta.

Bodičasta bučka
Te dni na vrtovih zori čajota - to je posebna bodičasta bučka, ki izvira iz Mehike, in vsebuje veliko aminokislin, vitaminov ter rudninskih snovi. Vsebuje zelo malo kalorij, zato je izvrstna za razne diete. Čajota ima svež okus in lahko svežo nastrgamo v solato. Uživamo jo lahko tudi kuhano, pečeno ali ocvrto, vsekakor pa pred pripravo sadež olupimo. Plodove je mogoče hraniti vso zimo v kleti. Nekateri jih zložijo v zabojček, drugi vsak plod posebej zavijejo v papir. Plodovi bodo ostali sveži tam, kjer so jabolka ali krompir. Proti koncu zime bo z vrha plodov, nasproti peclja, pognal zelen poganjek in počakal na pomlad, ko kaleči plod posadite na vrt.

Pridelek z domačega vrta

Oktobra na vrtu pobiramo endivijo, sladki radič, komarček, kolerabico, kitajsko zelje, brokoli, zelje, bučke in buče pa tudi papriko in paradižnik. Da hladna jutra ne bi pokončala paradižnika, lahko odrežete celotno steblo s plodovi in ga v svetlem prostoru s temperaturo okrog 15 stopinj obesite na vrvico. Tako bodo plodovi čez nekaj dni dozoreli in bomo znova imeli rdeč paradižnik za na mizo. Ko preti prvi mraz, z gred izkopljite rdečo peso in zeleno ter ju položite v zaboje, napolnjene z mivko. Korenje lahko tudi izkopljete in ga shranite kot rdečo peso, del korenja pa lahko še naprej ostane na gredah in ga sproti izkopavate, vendar ga bo treba pred zimo zaščititi oziroma zasuti z zemljo, lahko ga tudi zastrete z listjem ali slamo. Pazite le, da miši ne pridejo zraven, kajti potem bo ostalo bore malo korenja za vas.

image
Jeseni bo treba občutljive posodovke spraviti v svetel in hladen prostor. Balkonske enoletnice, ki so opravile svoje cvetoče poslanstvo, pa bodo primerne za kompostiranje.
Shutterstock

Da bodo mikroorganizmi živahni

Gredice, na katerih rastejo zimske solate in zelenjava, kot so brokoli, črni koren, brstični ohrovt in listnato zelje, okopljite in odstranite plevel ter tla pokrijte z zastirko. Kaj pa prazne grede? Tudi te do pomladi pokrijte z zastirko bodisi iz komposta, praproti, nabrane v gozdu, bodisi iz jesenskega listja, ki je odpadlo z drevja v gozdu ali na domačem vrtu. V vsakem primeru mora biti listje, s katerim boste zastirali vrt, zdravo in brez škodljivcev. Debelina zastirke naj bo približno dva do štiri centimetre. Takšna preproga iz organskih odpadkov bo - podobno kot v naravi, kjer drevesa nasujejo listje na tla in se na poljih listje rastlin upogne k tlom - pod seboj ohranjala življenje mikroorganizmov v tleh še dolgo živahno.

image
Trata jeseni še potrebuje košnjo in gnojenje s kalijem, nikakor pa ne z dušikom.
Shutterstock

Sežig obolelih rastlin

Pogosto se zgodi, da jeseni vrta ne pospravimo takoj in se bolezni paradižnika, kumar in drugih plodovk širijo naprej. Rastline, ki jih je napadla paradižnikova, kumarna ali druga plesen, čim prej odstranite z vrta in sežgite. Obolelih rastlin ne odmetavajte na kompost.

Sveža zelišča za zimo

Proti koncu meseca lahko na vrtu izkopljete šopek peteršilja in drobnjaka, ju presadite v lonček in postavite na okno ali balkon, da boste pozimi imeli sveže dišavnice za popestritev jedi. Če imate doma tudi rožmarin in še kakšno drugo sredozemsko zelišče, tudi to pravočasno prenesite v notranje prostore. Sicer pa lahko ta mesec na novo zasnujete zeliščni vrt: dišavnice, ki so se čez leto bujno razrasle, zdaj izkopljite, jih razdelite, jim nekoliko skrajšajte koreninske izrastke ter jih na novo posadite. Na prazna mesta pa posadite nove dišavnice, denimo vinsko rutico, luštrek in ožepek.

image
Obstajajo sorte malin, ki zorijo do sredine jeseni. Takšna je denimo dvakrat rodna malina s sortnim imenom All Gold.
Shutterstock

Moč jagodičja

"Jagodičje sadimo jeseni in to vse do trenutka, ko tla še niso zmrznjena," razlaga Primož Brezovec iz Zelenega sveta. "Jagodičje, ki ga sadimo jeseni, spomladi bolje začne z vegetacijo in nato lepše raste. Poleti praviloma tudi manj trpi sušo, ker se že dobro ukorenini," poudarja Brezovec. Med priljubljeno jagodičje spadajo maline. "Plodovi vsebujejo veliko antioksidantov in uživanje pomaga ohranjati mladostno kožo, omilijo krče pri menstruaciji in nasploh krepijo zdravje. Na vrt posadite vsaj deset sadik različnih sort malin. Med njimi takšne, ki rodijo še pozno poleti in zgodaj jeseni," svetuje Brezovec. "Za vrtičkarje je zanimiva dvakrat rodna sorta rumene maline Golden Bliss, ki sodi med poznopoletne sorte. Je zelo aromatična rumena sorta. Plodovi zorijo od avgusta do sredine septembra." Privlačna je tudi dvakrat rodna malina s sortnim imenom All Gold, ki rodi od poznega poletja do sredine jeseni. Ta sorta ima plodove rožnato-rumene barve in jo pobiramo do sredine oktobra. "Vse dvakrat rodne maline rodijo na enoletnem lesu in jih lahko zgodaj spomladi porežemo do tal. Tako je tudi rez povsem preprosta," razkrije sogovornik iz Zelenega sveta.

Aronija - zakladnica zdravja

Zdravilno moč aronije so poznali že staroselci v Ameriki. "Uživanje plodov aronije upočasni staranje in izboljša splošno počutje. V raziskavah so potrdili, da ima aronija najmočnejše antioksidativno delovanje med vsem jagodičjem. Antioksidanti se v telesu vežejo na proste radikale in tako preprečijo, da bi se nanje vezale druge škodljive snovi," pojasnjuje Brezovec in poudarja, da so tudi grmički aronije silno vzdržljivi. "Rastlina je odporna proti nizkim temperaturam, zelo dobro prenaša tudi sušo. Najbolje se bo počutila na sončni legi. Priporočam sajenje triletnih sadik, da boste hitro imeli domače plodove. Izbirate lahko med črnoplodnimi sortami Mitschurinii, Amit in Hugin. Z rdečimi plodovi vas bo razveselila sorta Arbutifolia Brilliant," našteva Brezovec.

image
Sajenje mačeh v večje lonce in na grede je dobro opraviti do sredine oktobra, da se korenine pred zimo dobro vrastejo v zemljo.
Shutterstock

Sajenje trajnic in dvoletnic

Oktobra je še primeren čas za sajenje spomladi cvetočih čebulnic. V začetku meseca posadite tudi mačehe v kombinaciji z nekaterimi nizkorastočimi trajnicami, denimo jesenskim vresjem, iskrivko in šaši. Mačehe so primerne tako za sajenje na gredice, na pokopališča kot za balkonska korita. Ustreza jim odcedna, vendar vselej malce vlažna prst. Na vrtu lahko oktobra izkopljete in presajate nekatere trajnice, kot so rman, ameriški slamnik, astilba, afriška lilija, baklasta lilija, vretenčnik (Coreopsis), monarda, maslenica, rudbekija, čišljak. Omenjene rastline, ki že približno tri leta rastejo na istem rastišču, izkopljite iz zemlje ter jim previdno razdelite korenine z ostro lopato in rokami. Iz ene lahko tako dobite dve ali tri rastline z ločenimi koreninami, ki jih posadite v lonce ali na gredico. Na novo posajene rastline temeljito zalijte, čez zemljo okoli trajnic pa nasujte kompost ali drugo naravno zastirko, ki bo korenine ščitila pred mrazom.

Prezimovanje posodovk

Jeseni je treba občutljive posodovke spraviti v svetel in hladen prostor. Spreminjalke (lantana), fuksije, angelske trobente in marjetice čez zimo potrebuje prostor, kjer ni nevarnosti pozebe. Sredozemske rastline, kot so oleander, figa in citrusi, so nekoliko manj občutljive za mraz in prenesejo temperaturo okrog -5 stopinj Celzija. Zato jih lahko pustite zunaj nekoliko dlje in jih ob napovedanem mrazu postavite v rastlinjak s temperaturo od 2 do 8 stopinj Celzija. Posodovke v prezimnem prostoru precej manj zalivajte ter jim vso jesen in zimo redno odstranjujte posušeno listje in cvetove. Temnejši ko je prostor, manj vlage potrebuje rastlina čez zimo.

Kalij za trpežno trato

Septembra ste morda polagali in sejali trato, oktober pa je primeren za košnjo in pripravo trate za zimo. Mlado travo pokosite, ko zraste do višine osmih centimetrov. Tudi zelenica, ki že dlje krasi okolico, je po poletni suši lepo ozelenela in jo boste pred zimo še zagotovo nekajkrat pokosili. Preden se lotite košnje, počakajte, da se rosa oziroma vlaga posuši, višino košnje pa nastavite na okrog štiri centimetre. Tik pred dežjem trato dognojite s kalijevim gnojilom, da se okrepi koreninski sistem in da bodo travne bilke odpornejše proti mrazu. Tudi prezračevanje bo zelenici dobro delo. Za to so primerne votle vile ali strojni prezračevalnik, v luknjice v tleh pa nasujete kremenčev pesek. Za zdravo zelenico boste poskrbeli tudi z rednim odstranjevanjem odpadlega listja.

Anketa

Ste se cepili proti gripi?

Sudoku