Okrasne trave: V gredicah so dobrodošle zaradi mehke teksture

Matic Sever, 3.9.2020
Matic Sever/Pixabay

Ko opazimo, da šopi ne odganjajo več tako močno kot prejšnja leta, jih spomladi izkopljemo, razdelimo in ponovno zasadimo v na novo pripravljena tla z dodatkom komposta ali drugega organskega gnojila.

Trave niso samo skrbno pokošena zelena trata pred hišo ali v parku, so veliko bolj tesno povezane z našim življenjem, kot bi si lahko predstavljali. Ne le, da nam preko različnih žit dajejo hrano neposredno, posredno pa preko paše domačih živali meso in mleko. Predvsem v Aziji so trave še vedno pomemben gradbeni material, do nedavnega so bile tudi pri nas del sten in kritine hiš … Pomembne so tudi na našem vrtu.

Pojem okrasne trave je bila pred leti skoraj izključno pampaška trava z bujnimi kot nojevo pero mehkimi socvetji. V njeni senci so se skrivali sicer visoki in impozantni, a ne tako bahavi kitajski trstikovci. V Nemčiji se je začela širša raba trav v okrasne namene. S pojavom "vračanja k naravi" oziroma s trajnostnim načinom življenja in oblikovanja zasaditev so trave prišle na svoj račun. Postale so pomemben sestavni del zasaditev s trajnicami, skoraj nepogrešljive pa tudi v sezonskih nasadih v cvetličnih loncih in koritih.

Trave so postale sestavni del zasaditev s trajnicami

Kaj je okrasna trava?

Na presenečenje mnogih v vrtnarskem jeziku niso vse okrasne trave tudi botanično trave. V to skupino prištevamo poleg pravih trav tudi šaše, ločke in ostričevke. Ne bom kompliciral z botaničnim opisovanjem razlik, poudaril bi le, da vse te rastline po videzu spominjajo na trave, zato jih poenostavljeno uvrščamo v isto skupino okrasnih rastlin. Nekateri strokovnjaki k omenjenim dodajajo še na primer kačjo brado in liriopo, ki imata travam na videz podobne liste, a z njimi niso sorodne.

Kam jih umeščamo?

V gredicah so trave dobrodošle zaradi mehke teksture, s katero popestrijo druge rastline z večjimi oziroma širšimi listi. Nižje lahko uporabimo za obrobo oziroma v ospredju, srednje visoke in visoke pa zamešamo med druge trajnice, manjše grmovnice in enoletnice. S krvomočnicami, ameriškimi slamniki in na primer breskovolistno zvončnico bomo dosegli lep učinek z uporabo rušnate masnice Deschampsia cespitosa, šašulicami Calamagrostis sp. in perjankami Pennisetum sp.

image
Matic Sever/Pixabay Rdeče perjanke žal niso prezimne, jih pa sadimo predvsem kot sezonsko popestritev v lonce ali na gredice.

Skalnjak - grobovi so kot naročeni za najmanjše okrasne trave.

S sivimi in modrikastimi odtenki listov bo zasaditve popestrila sinje zelena bilnica Festuca glauca, nekaj živahno rumeno-zeleno kombinacije bo vnesel šaš Carex 'Evergold', rjave, oranžne in mint zelene odtenke pa še drugi zimzeleni šaši, kot so Carex 'Bronzita', C. testacea in C. 'Mint Curls'.

image
Matic Sever/Pixabay Hakonechloa macra 'Aureola' je pisanolistna različica sicer zelene hakonske trave, ki se razrašča zelo počasi, a je vredno potrpeti, saj nam kasneje poplača z eno najlepših oblik rasti med travami.

Pokrovne zasaditve so prekrasne, kadar uporabimo skupine trav. Pravzaprav za take namene lahko uporabimo večino dolgoživih trav s šopasto rastjo. Za slabša in občasno tudi bolj suha tla na primer uporabimo pisano vilovino - Sesleria caerulea, ki ima spodnjo stran listov modro sivo, zgornjo pa zeleno.

Za senco, kakršna je pod listavci in grmovnicami, nam bodo dobro služile snežno bele in gozdne bekice Luzula nivea in L. sylvatica.

Ob vodi, kjer so tla vlažna, ali celo pod gladino bomo uporabili na primer previsni šaš Carex pendula, ozkolistni munec Eriophorum angustifolium z belim cofkom podobnimi socvetji in morda še ločje s spiralno zavitimi listi Juncus effusus 'Spiralis'.

Trave so postale sestavni del zasaditev s trajnicami

Soliterne rastline so tiste, ki imajo neko izrazito obliko rasti in nadomeščajo kip ali podobne vrtne elemente ter jih sadimo posamično. Pri nas se že dolgo tako sadi dobro poznano pampaško travo, na enak način pa je možno uporabiti tudi številne kitajske trstikovce Miscanthus sinesis.

image
Matic Sever/Pixabay Med kitajskimi trstikovci (Miscanthus sinesis) obstaja velika raznolikost v obarvanosti listov, socvetij in višini rasti, skoraj vse pa zaznamujejo metličasta socvetja, ki se razvijejo poleti ali jeseni.

Zalivanje, gnojenje, rez …

Najprej moram vedeti, s kakšno okrasno travo imamo opravka. V grobem jih ločimo na zimzelene in tiste, ki jim nadzemni del jeseni odmre (te je najbolje porezati tik nad tlemi šele konec zime, saj nam bodo vrt krasile s suhimi socvetji).

Pri zimzelenih travah pogledamo, kako zelo jih je zima poškodovala. Če je veliko listov suhih, je najbolje, da šope porežemo malo nad tlemi, če pa je suhih predelov malo, je priporočljivo šope le malo prečesati in populiti odmrle dele.

image
Matic Sever/Pixabay Trajajo lahko dolgo v jesen in celo vso zimo, če je ta mila.

Enoletne oziroma neprezimne trave bomo jeseni kompostirali, spomladi pa zasadili na novo.

Večina trav ne potrebuje posebne nege, če jim le namenimo primerno lego in vsaj povprečno dobra vrtna tla. Nekaj problemov je s pampaško travo, ki je v osrednji Sloveniji na meji prezimnosti, zato ji priskrbimo odcedno in zavetno mesto na vrtu. Ko opazimo, da šopi ne odganjajo več tako močno kot prejšnja leta, jih spomladi izkopljemo, razdelimo in ponovno zasadimo v na novo pripravljena tla z dodatkom komposta ali drugega organskega gnojila.

Anketa

Ali krepite odpornost svojega imunskega sistema s prehranskimi dopolnili?

Sudoku