Kako poskrbimo za odvrženo listje

Jasna Marin, 4.11.2020
Tdx/Fotolia

Pisano listje prijetno šelesti pod nogami in naznanja, da je čas za presajanje listopadnega drevja.

Zelenjavne grede so precej bolj prazne kot pred mesecem ali dvema, a kljub vsemu ponujajo še veliko pridelka, s katerim je mogoče obogatiti jedilnik v hladnih dneh.

Na zelenjavnem vrtu čez zimo pustimo prezimne sorte pora in radiča, motovilec, zimsko solato, blitvo, listni in brstični ohrovt. Pri tem velja poudariti, da bodo vrtnine, ki rastejo na tleh, pregnojenih z dušikom, manj odporne proti mrazu, na kar je treba misliti vse leto. Dokler ne zmrzuje močno, lahko pustimo na vrtu tudi endivijo, brokoli in kitajsko zelje. Zdaj postajajo dnevi in zlasti noči vse hladnejši, zato je treba občutljive vrtnine zaščititi, mnoge tudi spraviti v klet, še preden pritisne hud mraz, česen in čebulček pa še lahko sadimo v začetku novembra. Za jesensko sajenje vseh sort česna je primerno zlasti obdobje od 20. oktobra do 10. novembra. Glave česna raztsročkamo največ dva do tri dni pred sajenjem. Jesensko sajenje omogoči večje glave česna in v poprečju devet strokov v eni glavi, spomladansko pa manj. Tudi za čebulo, ki jo sadimo novembra, je značilno, da je večja od spomladanske, saj ima rastlina šest mesecev ali več časa, da se razraste, in potem, ko dan postane dolg, začne polniti čebulo v tleh.

Skrb za lončnice
V duhu trajnostnega bivanja ponovno postajajo iskane vedno zelene lončnice, ki so človekove dolgoletne spremljevalke. Palma, zamija, fikus, kroton, bršljan ali praprot na stojalu lahko kot soliterne rastline ali v družbi spremljevalk učinkujejo osupljivo in razkošno.
Večina sobnih rastlin izvira iz tropskih krajev, za prodajo pa jih gojijo v tropskih rastlinjakih. Vendar to ne pomeni, da jim prijajo tropske temperature. Resnica je, da le redke lončnice lepo uspevajo pri temperaturi nad 23 stopinj Celzija. Rastline v stanovanju praviloma potrebujejo 12 do 23 stopinj Celzija. Poleg rednega zalivanja, spomladanskega presajanja, za katero pri večjih rastlinah v velikih loncih poskrbimo le vsakih nekaj let, sicer pa samo zamenjamo vrhnjo plast substrata, je treba v hladnih mesecih zagotoviti svetlejše mesto, pravilno zalivanje glede na temperaturo in mikroklimo v prostoru, pršenje, odstranjevanje prahu in gnojenje, ki pa naj bo bolj skopo kot v sezoni intenzivne rasti.

V neogrevanem rastlinjaku

Če ste avgusta v rastlinjaku v senco paradižnika sejali špinačo ali motovilec, boste zdaj lahko uživali pridelek. Za kasnejšo uporabo ju lahko sadite ali sejete tudi v začetku novembra. "V rastlinjak lahko sejete še majski srebrnjak in stoletno čebulo. Slednjo lahko razmnožite tudi tako, da jeseni stare rastline v vrtu razdelite in presadite. V rastlinjak lahko te dni posejete tudi rukolo, blitvo in zimsko solato," našteva Davor Špehar iz Zelenega sveta. V neogrevan rastlinjak lahko presadite tudi nekaj rastlin peteršilja, drobnjaka in druge začimbnice, da jih boste imeli vseskozi na voljo. Če želite dalj časa ohraniti glave zelja in ohrovta, jih skupaj s koreninami zakopljite v rastlinjak in pozimi pokrijte s slamo. Enako naredite z rdečim glavnatim radičem, ki zdrži nekoliko manj časa. "Rastlinjak lahko pozimi postane tudi zasipnica, če skopljemo luknjo in vanjo naložimo črno redkev, korenje, repo, kolerabo. Zasipnico zakopljite in pokrijte s slamo, da bo dostopna tudi v snegu," še razkrije sogovornik.

Zdravi kot dren

Listopad je mesec, ko mnoge drevnine odvržejo liste, in to je tudi tradicionalno obdobje sajenja sadnega drevja in okrasnih listopadnih drevnin ter jagodičja. Imate na vrtu prostor, kamor želite posaditi rastlino, ki bo lepa, zdrava in vas bo razveseljevala tudi s plodovi? Kaj porečete na dren?

image
V vrtovih gojimo predvsem debeloplodne, cepljene sorte rumenega drena.
Profimedia

Rumeni dren je nekoliko manj poznana sadna vrsta z užitnimi plodovi, imenovanimi drnulje. "V vrtovih gojimo predvsem debeloplodne - cepljene sorte rumenega drena. Plodove lahko predelamo v odlično marmelado, džeme, sokove in kompote ter jih uporabimo za žganjekuho in sušenje. Plodovi sortnih debeloplodnih drenov so v primerjavi z navadnim rumenim drenom boljše kakovosti, večji in dajo tudi do štirikrat več pridelka," razlaga Primož Brezovec iz Zelenega sveta. Se sprašujete, katere sorte debeloplodnih rumenih drenov posaditi v vrt? "Cepljena sorta rumenega drena schöbrunner gourmet spada med rodnejše sorte drenov. Rodnost je do štirikrat večja kot pri navadnem drenu. Plodovi so veliki približno 3 do 4 centimetre. Zorijo v avgustu in septembru. Večja rodnost je značilna tudi za cepljeno sorto jolico. Plodovi so veliki približno 3 centimetre in zorijo avgusta in septembra. Nekoliko nižje rasti je sorta elegantny, ki doseže okoli 2,5 do 3 metre višine. Rodi do štirikrat več kot navadni dren, plodovi, veliki 3 centimetre, so zreli v avgustu. Jantarny spada med bolj rodne in okusne sorte. V polni rodnosti lahko znaša pridelek tudi do 40 kilogramov plodov. Zori v začetku septembra. Plodovi so veliki do 3 centimetre. Med zgodnje sorte uvrščamo sorto radost. Plodovi so zelo okusni, veliki do 4 centimetre in zorijo od konca julija do sredine avgusta," našteva Brezovec.

Kam s pisanim listjem

Že veste, kje boste odložili jesensko listje? Kdor biva v mestu in ima okrog hiše lepo urejen okrasni vrt, a nima posebno velikega prostora za kompostiranje bioloških odpadkov, lahko za odvoz listja pokliče podjetje, ki ponuja storitve na področju ravnanja z odpadki. Če sami pograbimo listje na kup, je strošek že takoj manjši za razliko dela. Da bi lahko stroj za sesanje listja čim hitreje in brez sledi na zelenici odpeljal listje, je priporočljivo, da spravimo listje na kup čim bližje ograji oziroma na utrjeno površino. Če pa živite na podeželju in nameravate listje kompostirati, ga je priporočljivo mešati s pokošeno travo, zemljo, biološkimi odpadki, drobljenimi vejami, ker se listje samo po sebi počasi razkraja. Za kompostiranje vselej uporabimo zgolj zdravo listje, tisto, ki so ga napadli bolezni in škodljivci, pa zažgimo. Ko presejemo kompost, je priporočljivo, da nerazkrojeno listje ponovno kompostiramo. Jesensko listje je uporabno tudi za zastiranje tal na vrtu in za prekrivanje komposta. S pet- do desetcentimetrsko plastjo lahko pozimi prekrijemo vrhnji del kompostne mase, da tako kompost zaščitimo pred toplotnimi nihanji in zmanjšamo izpiranje hranilnih snovi ob padavinah.

Košnja pred zimo

V toplih jesenskih dneh trava dalje raste. Zato poleg rednega odstranjevanja listov z zelenice, s katerim preprečimo gnitje trave, ne smemo pozabiti na redno košnjo. Višina košnje naj bo štiri do pet centimetrov. Če oktobra niste pognojili trate, lahko to naredite še prvi teden v novembru. Vendar ne s katerimkoli gnojilom. Zdaj uporabimo specialno tratno gnojilo za jesen z nizko vsebnostjo dušika in visoko vsebnostjo kalija, kajti slednji okrepi koreninski sistem, tako postane trata odpornejša pred zimo. Ko bodo vremenoslovci napovedali snežne padavine, je treba trato še zadnjič v tem letu pokositi, višina zadnje rezi naj bo tri centimetre, kajti če ima trata več zelene mase, obstaja večja možnost, da jo napade snežna plesnoba.

Anketa

Kaj ste v času epidemije največ prebirali?

Sudoku