Stanovanjske soseske: Cilj investitorjev ni zagotavljanje medgeneracijskega sožitja in spodbujanje druženja starejših z mladimi

Sanja Verovnik, 25.11.2020
Shutterstock

Skupni prostori za druženje stanovalcev so v novejših stanovanjskih naseljih zgolj bled spomin na nekdanje čase, ko je vsak blok imel mladinsko sobo in hišniško stanovanje, danes pa investitorji skrbno preračunajo razmerje med bruto površino stavbe in prodajno površino posameznih delov.

Ne, v modernih stanovanjskih soseskah ne boste več našli skupnih prostorov, v katerih so se pred več kot tremi desetletji družile različne generacije stanovalcev, prav tako ne hišniških stanovanj, še manj mladinskih sob, v katerih je podmladek organiziral zabave. Vse to je zgolj spomin na nekdanje čase, ko je blokovska naselja gradila država, pri tem pa veliko pozornost namenjala predvsem skupnim prostorom stanovalcev, danes pa zasebni investitorji, kot razloži Branko Potočnik iz nepremičninske agencije Insa nepremičnine, že pred gradnjo skrbno preračunajo razmerje med bruto površino stavbe in prodajno površino njenih posameznih delov, saj mora biti to razmerje zanje rentabilno oziroma dobičkonosno. Med skupne prostore, po katerih se gibajo vsi stanovalci, v sodobni gradnji po besedah Potočnika navadno sodijo kolesarnice, smetarniki, hodniki in stopnišča. Medsosedsko druženje je omogočeno na urejenih površinah pred blokom, če seveda te tam tudi obstajajo, razmišlja Dika Vranc, nepremičninska svetovalka z licenco iz podjetja Re/Max nepremičnine. "Razmislek in oblikovanje tovrstnih priložnosti za stanovalce je vezano na aktualni način življenja, ki je v tem času bolj individualiziran kot nekoč," je prepričana Vrančeva.

Potreben je načrt
Mojca Žižek Mesarec iz podjetja Galea, d.o.o., je prepričana, da Maribor potrebuje dolgoročni načrt: “Na širitev mesta in gradnjo novih sosesk je treba gledati dolgoročno in plansko. Predvideti je treba, koliko stanovanjskih enot bomo postavili v naslednjih 20 do 50 letih, in temu prilagoditi vso potrebno infrastrukturo.” Le tako bi lahko dolgoročno zmanjšali tudi ogljični odtis na okolje, meni Mesarčeva, ki pravi, da če imamo v bližini stanovanja pekarno, čevljarja, trgovino, banko, lekarno, tržnico ..., se bomo po opravkih odpravili peš ali s kolesom namesto z avtomobilom. “Na poti pa bomo srečali znanca in z njim poklepetali pri bližnjem sladoledarju, medtem ko se bodo otroci igrali na otroškem igrišču,” sklene nepremičninska strokovnjakinja.

Moderne soseske so grajene za trg

Po besedah Branka Potočnika moderne stanovanjske soseske ponujajo visok nivo bivanjske kakovosti predvsem z vidika tehničnih rešitev. "Boljša izolacija objektov, podzemne garaže, dvigala, prezračevalni sistemi ... so atributi novogradenj, ki vplivajo na vsakodnevno ugodje bivanja in pripomorejo k nižjim obratovalnim stroškom, krajšajo logistične poti ter poenostavljajo funkcionalne rešitve," meni sogovornik. Opozori, da so sodobne soseske grajene za trg: "Nepremičnino na določeni lokaciji lahko kupi kdorkoli, če mu ta ugaja in si jo lahko privošči." Cilj investitorjev zato ni zagotavljanje medgeneracijskega sožitja ali spodbujanje socializacije starejših v interakciji z mladimi, temveč ustvarjanje dobička, je nedvoumen Potočnik. Stranke se po njegovih besedah odločajo za nakup nepremičnine glede na lokacijo, razpoložljiva finančna sredstva, ustrezno infrastrukturo v bližini in druge osebne preference. Kriteriji, po katerih se odločajo, so različni in nanje močno vpliva tudi starost prebivalcev, opaža Potočnik. "Za starejše so zelo priljubljeni objekti v bližini bolnišnic ali domov za ostarele, obvezno z dvigali, prednost imajo mirne lokacije. Za družine z majhnimi otroki je pomembna bližina vrtcev in šol, športnih objektov, igral ter dostop do prometnih povezav." Zdi se, še pravi sogovornik, da je v zadnjih letih stanovanjskih objektov ali sosesk, kjer bi se generacije mešale in bi prihajalo do medgeneracijskega druženja, vse manj. "Sodobna gradnja je že v zasnovi namenjena določenemu delu prebivalstva, ki je segmentirano po finančnih možnostih in pogosto tudi po starosti," predpostavlja nepremičninski strokovnjak.

image
Shutterstock

Investitorji gradijo zaradi dobička

S tem se spreminja tudi koncept stanovanjskih sosesk. Če je bilo nekdaj v neposredni bližini ali pa kar sredi soseske vse tako rekoč pri roki - od vrtca in šole, ki sta bila posebej zgrajena ravno za otroke, stanujoče v soseski, do trgovine, pekarne, pošte, lekarne, ki so po navadi bili kar v pritličnih prostorih bloka, danes ni več povsem tako. Branko Potočnik poudari, da tako velikih sosesk, kot so bile včasih, denimo Nova vas I in Nova vas II v Mariboru, kjer je gradbeni načrtovalec v sklopu predvidel vso infrastrukturo od šole, do trgovine, pošte in vrtca, danes v Mariboru ni več. "Novonastali objekti so izključno stanovanjski, včasih so zasnovani tako, da so v pritličju predvidni lokali, večinoma pa gre za izključno stanovanjske objekte. Umeščeni so v četrti, kjer je infrastruktura večinoma že zagotovljena oziroma je v bližini, manjkajoča pa bo nastala glede na povpraševanje in potrebe prebivalstva v prihodnjih nekaj letih," opozori Potočnik. 

Slovenija ni Skandinavija

Da Slovenija, predvsem pa Maribor, nikakor ne slovi po medgeneracijskem druženju, je prepričan Primož Pinter iz podjetja Primius gradnje. Še več, pravi, da medgeneracijskega druženja v Sloveniji niti ne poznamo. “Slovenci sploh nismo pristaši kakršnegakoli druženja v zaokroženih stanovanjskih soseskah. Tovrstna druženja omogočajo v osnovi vrstne hiše in zaokrožena naselja zaprtega tipa,” razlaga Pinter. “Države, kjer so zaokrožena naselja in vrstne hiše ustaljena praksa, so vsekakor skandinavske države. Za te države je značilno, da ljudje znajo živeti v sožitju drug z drugim. Naša mentaliteta je nekaj popolnoma nasprotnega.” Osnovna značilnost skandinavske arhitekture so velike steklene površine brez uporabe zunanjih senčil, opisuje razlike z domačo arhitekturo gradbeni strokovnjak. “Za razliko od Skandinavcev Slovencev nihče ne sme videti, zato se najbolje počutimo, da v radiju 500 metrov živimo sami,” meni Pinter, ki še pravi, da bo mogoče čas le spremenil naše navade, mentaliteto, saj mlajše generacije vendarle potujejo po svetu bistveno več kot starejši.
Da bo čas pokazal, ali smo pripravljeni sprejeti sožitje, ki ga prinaša medgeneracijsko druženje, z njim pa osebno rast, doda sogovornik, ki je prepričan, da s takšnim načinom bivanja oziroma življenja stanovalci pridobijo veliko več pozitivnega kot negativnega.

Da so novodobne soseske osredotočene na stanovanjski del, na del za parkiranje, kamor sodijo garaže ali parkirna mesta, kot tudi na funkcionalne površine, kjer pa v današnjem času vse redkeje vidimo otroška igrišča, še redkeje pa druge prostore za medgeneracijska druženja, ugotavlja tudi nepremičninska strokovnjakinja Mojca Žižek Mesarec iz podjetja Galea, d.o.o. "Naselja, ki so po Mariboru rasla pred več desetletji, so bila dolgoročno predvidena, nastala so tudi kot posledica širjenja mesta in potreb prebivalcev. Hkrati s potrebo po stanovanjih so gradili tudi vrtce, šole, zdravstvene domove, policijske postaje, lekarne, otroška in športna igrišča, parke s klopcami in seveda vso potrebno infrastrukturo: ceste, pločnike, kolesarske steze, kanalizacijo, toplovode in podobno. Danes se v obstoječ prostor postavi strnjena soseska, ki pa ne zagotavlja novih cestnih povezav, še manj novih vrtcev, šol, igrišč in podobnega," razmišlja sogovornica. "Bodimo realni, vsak investitor gradi z namenom ustvarjanja dobička, zato se zagotavljajo le minimalne bivalne kvadrature, ki so zakonsko predpisane." Temu pritrdi tudi Primož Pinter, direktor gradbenega podjetja Primius gradnje, ki na Studencih v Mariboru nadaljuje gradnjo stanovanjske soseske, ki pa za razliko od drugih novogradenj v Mariboru ima tisto, kar je bilo značilno za bloke, zgrajene pred 30 leti ali več: prostor za rekeracijo in manjši fitnes. Priznava, da je pozornost graditeljev danes namenjena zgolj objektom samim. "Za vsa dodatna razmišljanja nikoli ni bilo ne časa ne sredstev," odkrito pove Pinter.

image
Aktualni način življenja je tak, da je v ospredju individualizem, vendar ni nujno, da bo tako tudi ostalo.
Shutterstock

Poslovni prostori niso več tržni potencial

Dika Vranc opaža, da je v Mariboru večina novogradenj osredotočena na čim bolj miren in udoben način bivanja bodočih stanovalcev. To je trenutno očitno eden najbolj dominantnih kriterijev kupcev stanovanj na trgu, še poudari Vrančeva, ki pravi, da so imele številne večstanovanjske zgradbe v preteklosti v pritličju poslovne in storitvene prostore, zdaj pa se ti pojavljajo bolj izjemoma. "Videti je, da so te rešitve rezervirane za bivanjsko-poslovne ureditve v središčih mest, manj pa v novonastajajočih stanovanjskih soseskah, ki na novo širijo mesto," sklene nepremičninska posrednica.

image
Skupnih prostorov, ki bi omogočali otrokom igro in drugim stanovalcem klepet ob kavi, v novozgrajenih večstanovanjskih stavbah pri nas skorajda ni več.
Shutterstock

Primož Pinter ob tem opozori, da imajo stanovanjski objekti in stanovanjske soseske različne namembnosti. Nekateri večstanovanjski objekti so po njegovih besedah kombinacija poslovne in stanovanjske namembnosti. "Vse je odvisno od zasnove podrobnih prostorskih aktov, ki načrtujejo in predvidevajo namembnost. V stanovanjskem naselju, ki ga gradimo na Studencih, na primer prostorski akt predvideva zgolj stanovanjsko namembnost, saj za poslovno ni ustreznega tržnega potenciala," opozori gradbinec. V Mariboru je, pravi, preveč poslovnih prostorov praznih. "Tudi cena poslovnih prostorov je tako nizka, da gradnja novih ni ekonomsko upravičena," je prepričan Primož Pinter. Bolj kot frizerski, kozmetični saloni in poslovne pisarne v pritličjih večstanovanjskih zgradb so danes po besedah Mojce Žižek Mesarec aktualne gradnje poslovno-stanovanjskih objektov, to je zgradb, ki imajo spodaj velik trgovski center, v zgornjih nadstropjih pa stanovanja. A tudi to je pogojeno po navadi z lokacijo.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?

Sudoku