Ljubitelji rukole, zdaj prihaja vaš čas

Miša Pušenjak, 21.9.2020
Profimedia

Poletje, ki je bilo znova posebno, se končuje. Setev na vrtu pa še ni zaključena. Spet nam je narava pokazala, da recepti, kako pridelovati vrtnine, ne koristijo kaj prida.

Vse, kar ste se lani naučili, vam letos na vrtu verjetno ni koristilo. A osnove še vedno veljajo, spomladi se postavijo temelji - če so dobri, potem rastlinam tudi vreme ne more do živega. A zdaj ni čas sajenja, je čas spravila pridelka. Nekateri ste veseli, drugi nekoliko žalostni. Pa vendarle sem prepričana, da vsi pobirate in spravljate. Pri tem pa hkrati sejemo tudi za zimo.

Gredice še ne ostajajo prazne

Vedno znova se zavedajmo, da je gola zemlja, zemlja brez rastlin, vedno bolj izpostavljena vremenskim neprilikam in s tem izgublja svoje dobre lastnosti. Menim, da je dalj časa gola zemlja slabša izbira kot pa prekopavanje (štihanje), ki ga v zadnjih letih nekateri tako zavračajo. Če nimate več idej, kaj bi posejali oziroma posadili za pozno jesen in zimo, potem še vedno lahko posejete rastline za zeleni podor. Neprezimne ne bodo delale težav v naslednjem letu. Posejte raje mešanico treh ali več vrst. V tem primeru posevek ne bo vplival na kolobar na gredicah v naslednjem letu. Predlagam mešanico facelije, bele gorjušice, perzijske in medene detelje, ajde in grašice. Res se sliši veliko, a taka mešanica bo prerahljala zbito zemljo, popravila njeno strukturo, ki je bila letos že od zime naprej na udaru.
Predvsem tisti, ki uporabljate briketirana organska gnojila, ker domačih nimate, izkoristite še dva ali tri mesece in obogatite zemljo tudi na tak način. Za rahla tla, v katerih se dobro počutijo mikroorganizmi in korenine naših rastlin, potrebujemo namreč tudi trajni humus. V briketiranih organskih gnojilih pa je po večini organska masa, ki prinaša samo prehranske organske snovi. Te se v letu ali dveh razgradijo. Trajni humus pa dolgotrajno rahlja zemljo in ohranja mikroorganizme v njej ves čas v območju koreninskega sistema naših rastlin. Neprezimne rastline za zeleni podor pustite na gredicah premrzniti, lažje boste spomladi v tla zadelili njihovo suho maso. Tudi take pa bodo prekrivale zemljo čez zimo in jo varovale.

Zdaj je spet napočil čas, ko se bodo škodljivci poslovili in boste v rukoli lahko uživali dolgo v jesen

Cvetača in brokoli jeseni

Cvetača in brokoli sta kapusnici, del družine križnic, to pa so rastline, ki najbolje uspevajo v kratkem in hladnem dnevu. Zato je jesensko pridelovanje najbolj primerno. V prvem tednu septembra je še čas za saditev sadik. Seveda je za setev že prepozno; če živite na večjih nadmorskih višinah, potem je žal že prepozno tudi za sadike.
Gredico dobro prerahljajte, kar v globino je treba iti. Za gnojenje uporabite kompost ali pa dodajte briketirana gnojila. Konec poletja je hranil v tleh že malo. Pred sajenjem svetujem zalivanje z izvlečki morskih alg, da se bodo korenine čim prej razvile. Če je suho, ne pozabite zaliti že jamice za sajenje. Ko posadite sadiko, zalijte celo gredo, ne samo posameznih rastlin. Potem tla prekrijte z zastirko. Odlična je še vedno ovčja volna, a po navadi je najbolj pri roki kar pokošena trava z zelenice. Če pa želite odvrniti polže, potem uporabite zastirko iz gozdne praproti, vratiča ali bezga.

image
Zimska solata ne potrebuje prekrivanja.
Miša Pušenjak

V jesenski pridelavi je škodljivcev manj, a kapusova muha se še vedno pojavlja. Zato je smiselno posevek vsaj trikrat v tedenskem razmiku zaliti s pripravkom iz listov rabarbare ali pelinovim čajem. Cvetača in brokoli preneseta do -5 °C, a vseeno svetujem, da rastline ob napovedi temperature pod ničlo prekrijete z agrokopreno. V rastlinjake lahko cvetačo sadite vse do konca meseca.

Ljubitelji rukole, zdaj prihaja vaš čas

Mnogi vrtičkarji so rukolo, to divjo rastlino, zelo vzljubili. Zato je celo poletje veliko vprašanj, kako zatreti škodljivce. Žal si skoraj upam reči, da ne gre. Edina rešitev za pridelavo rukole poleti je pravzaprav pridelava v loncih nekje na balkonu oziroma trdni podlagi. Jaz jo imam vsako leto v loncu in je bolhači očitno ne najdejo. Zdaj je spet napočil čas, ko se bodo škodljivci poslovili in boste v rukoli lahko uživali dolgo v jesen.
Glede prezimovanja je dobro vedeti, da poznamo pravzaprav dve rukoli. To sta navadna (prava) rukola oziroma botanično Eruca sativa. Pogosteje pa v kulinariki srečamo obmorsko divjo rastlino, ki ji vsi vrtnarji rečemo divja rukola, naši botaniki pa tankolistni dvoredec (njeno botanično ime je Diplotaxis muralis). Pri nas dobite seme obeh.
Navadna rukola ima nekoliko večje liste z ravnim listnim robom in nekaj manj arome. Raste hitreje in je za nestrpneže zelo primerna. Ne prezimi.

image
Peteršilj presadimo v lonec.
Miša Pušenjak

Divja rukola (drznem si jo imenovati tako, kot jo imenuje skoraj cel svet) je tista, ki jo vedno srečate v gostilnah in trgovinah. Ima močno narezljan listni rob in tanke, nežne liste. Po rezanju se hitro obrašča, kar je njena največja prednost pred pravo rukolo. List ima močan okus, z vsakim rezanjem še močnejši. Praktično brez težav prezimi. Priporočam vam, da posejete obe rastlini zdaj in se rukole najeste do začetka naslednjega poletja.
Ob rukoli se pri nas že nekaj čas dobi tudi seme azijskih listnatih rastlin, križnic z Daljnega vzhoda. Vsi vemo, da so križnice rastline, ki nas varujejo pred prehladi in podobnimi obolenji, ki jih prinaša jesen. Torej bodo dobrodošle v vsaki kuhinji.

Porova zavrtalka in bramorji

Por zavarujemo pred njegovim najhujšim sovražnikom - porovo zavrtalko tako, da ga prekrijemo s protiinsektnimi mrežami, svetujem tudi, da ga ogrnete z zemljo do zelenih delov ali pa uporabite entomopatogene ogorčice. Izkopljemo tudi jame, pasti za bramorje, vanje damo svež gnoj, jih prekrijemo z zemljo in dobro označimo. Z malo sreče bodo v teh pasteh prezimovali bramorji. Gnoj izkopljete v januarju in ga uničite. Z njim boste uničili tudi nekaj teh nadležnih škodljivcev.


Ne smem pozabiti, da lahko ljubitelji mesečne redkvice, rdeče ali pisane, to spet posejete. Na prostem jo lahko sejete nekje do sredine oktobra, v rastlinjaku pa še dalj. Posejte jo kar med vrste solate. A pri tem ne pozabite, da jo boste morali puliti. Če bo v vsaki vrsti, si boste delo zelo otežili. Zato jo posejte v vsako drugo vrsto med solato. Tudi redkvica je križnica, primerna za dvigovanje sistema odpornosti v jeseni. Zakaj bi denar zapravljali za številne prehranske dodatke, ko pa je vrt prava lekarna za vse.
image
Zimski tolščak
Miša Pušenjak

Deževniki včasih na vrtu nagajajo

Čeprav vedno pravimo, da so deževniki zelo koristni in zaželeni, so v zadnjih letih pričeli vrtičkarje tudi jeziti. To pa še ne pomeni, da jih zatiramo. Brez njih namreč organska snov ne bo pričela razpadati, saj so prvi, ki jo pričnejo razgrajevati. A ker imate mnogi vrtove povsem "pometene", to pomeni, da razen samih vrtnin na njih ni nobene travice, ničesar na površini, kar bi jim služilo kot hrana, so se navadili, da vam po sajenju nekoliko preorganizirajo vaše vrstice in čebulček, včasih tudi česen zložijo na kupčke, solatne sadike pa potegnejo v zemljo. Deževniki zdaj, v jeseni, ko je vreme za njih ugodno, s površine pobirajo odmrle organske ostanke, travo, listje ..., in jih v zemlji hranijo tam, kjer živijo. Zato jih je v jeseni po vsakem dežju ogromno zunaj, če ste morda opazil. Če imate na vrtu kaj populjenih plevelov ali listov, ki ste jih odrezali s pobranega pridelka, predvsem pa organske zastirke, deževniki ne potrebujejo čebulčka, česna, sadik solate. Čeprav so zastrta tla za zemljo in rastline izredno pomembna celo poletje, pa so za deževnike najpomembnejša zdaj, v jeseni. Vsaj prazne gredice prekrijte s pokošeno travo z zelenice, lahko tudi z drugimi pokošenimi rastlinami - boljša izbira so sveže kakor suhe. Potem bo težav z deževniki spomladi veliko manj.
Delo na vrtu še zdaleč ni zaključeno. Poleg vsega omenjenega sejemo še zimske solate, pa korenček, peteršilj, tudi blitvo za naslednjo pomlad.

Anketa

Ste se cepili proti gripi?

Sudoku