Krizanteme so klasika na grobovih

Izidor Golob, 15.10.2020
Shutterstock

Pogosto se šele ob prvem novembru vsaj kratkotrajno zavemo svojega moralnega dolga do pokojnih, zato naj žalobne spomine spremlja urejena gomila. Barve cvetja niso več omejene samo na belo in rumeno.

Konec vinotoka je tu in prvi november je spominski dan na vse, ki so bivali pred nami. Naj bo to tradicija ali vera, izročilo ali narodopisje, spodobi se, da lepo misel namenimo vsem tistim, ki ne vrtnarijo več, in se potrudimo urediti njihovo gomilo v še vedno zelenečem okolju spominskega vrta, ki je počivališče mrtvih in ogledalo živih. Zato prednamcem le namenimo košček srčne kulture z dobrim namenom in prizadevnostjo vrtnarske spretnosti, kar naj se odrazi kot šopek, venec ali nov nasad na sveže opleti gomili. Takole mislim: cvet in zelenje in svečka na grobu, tudi to je naša kultura in trenutek v času.

image
Cvet, zelenje in svečka na grobu, tudi to je naša kultura in trenutek v času.
Profimedia

Trajnice za gomilo

Pogosto se šele ob prvem novembru vsaj kratkotrajno zavemo svojega moralnega dolga do pokojnih, vendar v miselnost o kulturi urejene gomile le prodira hoteno prizadevanje za celoletno urejenost grobov. To lahko precej preprosto dosežemo z zasajanjem trajnic. Urejena gomila s trajnicami zahteva prav malo truda za celoleten negovan videz in tudi začetni stroški niso pretirani. S trajnimi zasaditvami je grob okrašen dalj časa, saj sveže cvetje kmalu uvene. Zamislimo si lahko nezahtevno zasaditev z mačehami, ki bodo še letos cvetele do mraza in nadaljevale pomladi kar daleč v poletje. Ni nujno, da so to ravno velikocvetne sorte, saj one z majhnimi cvetovi s svojo številčnostjo nadoknadijo veličino. Nekateri se odločajo za všečno žametno modrino, vendar v prihajajočih temačnih dnevih temne barve mnogo teže opazimo kot sorte, cvetoče v rumenem, belem ali svetlo modrem. Med mačehami s pridom posadimo nekaj čebul katere od nižjih sort tulipanov. Še pred njimi pa bi pomladi krasili grob krokusi ali kot sonček rumeneče cvetje ozimik. Jesen je seveda tudi pravi čas za sajenje prekrovnih trajnic, ki so navadno vzgojene v lončkih, da imajo dobro razraslo koreninsko grudo. Takšne so aubrietije, iglaste plamenke in še kaj podobnega. Družbo jim lahko delajo zimzeleni v raznih sortah, plazeči skrečnik z barvitim listjem, debelačka, plazeče trdoleske in bršljani. Celo mnoge drobnocvetne sorte krizantem se pogosto izkažejo kot prezimno trdne trajnice.

image
Zdaj jih kupujemo kot razvejene grmičke v posodah.
Profimedia

Zdaj jih kupujemo kot razvejene grmičke v posodah in po želji jih lahko snamemo iz posode ter posadimo neposredno v prst. Tudi izrazito pritlehno rastoči iglavci so v trajen okras na grobu, podobno kot zimzelena trdoživost bršljanov že sama po sebi simbolizira trajnost spoštljivega pozitivizma. Poletno skrb za zalivanje v morebitni suši si prihranimo z zasaditvijo odpornejših trajnic, kot so homulice in netreski. Oba rastlinska rodova sta z omesenelimi listi prilagojena skrajno neugodnim življenjskim razmeram in z vsemi svojimi vrstami uspevata tudi v najbolj peščenem okolju, na največji sončni pripeki. Podobno se obnaša tudi mleček (Euphorbia myrsinithes), ki je doma v Sredozemlju, vendar pri nas brezhibno prezimi. Poganjki te rastline so vedno lepi, a cvetje je manj izrazito, rumeno zelenkasto na konceh poganjkov. Še huje je s strupenostjo rastline, ki mnogim že pri dotiku povzroči opekline. Zelo dekorativne listne rozete imajo netreskom podobne eševerije, vendar jih ne prištevamo med trajnice, saj pri nas zanesljivo pozebejo. Običajno jih na grobove sadimo pomladi za sezonsko okrasitev skupaj z enoletnicami.

image
Celo z malo cvetja nastane lep aranžma.
Igor Napast

Krizanteme so klasika

Odrezana stebla velikocvetnih krizantem so ob spominskem dnevu umrlih skoraj klasika, a njihovo cvetje po trajnosti še zdaleč ne dosega drobnocvetnih, katere prinesemo na pokopališče s koreninami vred. Barve cvetja že zdavnaj niso več omejene samo na belo in rumeno, saj je na voljo mnogo rožnatih, rdečih ali lilasto vijoličnih sort. Preprosti enojni koški marjeticam podobnih sort pri drugih preidejo v dvojno odevalo obodnih jezičastih cvetov in vse do gosto polnjenih sort. Priljubljene so tudi sorte s komaj za gumb velikimi polnjenimi cvetovi, pri katerih je sredina v kontrastni temni barvi. Posebnost so modni trendi rumeno-zelenkastih cvetov, vendar je v tej barvni skupini le malo sort. Še novejše so sorte s podolžno dvobarvno progastimi jezičastimi cvetovi v cvetnem košku. Z vzgojo grmičasto razraslih krizantem, kjer je navidezno več cvetja kot listja, začnejo vrtnarji že zgodaj pomladi in za rast izkoristijo dolge poletne dni, ko vršičke večkrat zapovrstjo krajšajo in v začetku jeseni preračunano glede na sorto pospešijo razvoj cvetnih popkov. Oblikovna posebnost pri krizantemah je še povešava ali kaskadna vzgoja, ki je bistveno zahtevnejša kot grmičasta ali steblasta vzgoja. Prave cvetne slapove včasih pripravijo vrtnarji za jesenske razstave ali podobne prireditve. Tako kot krizanteme same imajo tudi posebne oblike njihove vzgoje svoje koreninedaleč v vzhodni Aziji. Sčasoma je krizantema, bolj po svetu kot pri nas, postala cvetlica tudi za vedre in sicer prešerno razpoložene priložnosti, cvet za vse dni. Že zato naj asociativno ob krizantemi vse dni traja tudi spoštovanje do vseh pokojnih na pokopališčih ali zunaj njih. Bahave in v rastlinjakih vzgojene velikocvetnice so gotovo lepe kot posamezni cvetovi ali v aranžmajih, a tudi doma pridelano cvetje ni vredno posmeha! Ni nujno, da so to ravno krizanteme. Zato le poglejmo, kaj je zraslo na domačem vrtu. Celo z malo cvetja nastane lep aranžma in dela se lotimo pogumno z mislijo, da vaja dela mojstra, pa naj ima šolsko osnovo ali zraste kot samouk. S pridom lahko uporabimo zelenje (iglavci, mahonija, bršljan, lovorikovec), storže, suha socvetja in soplodja, dodamo svečko in primerno pentljo ali simbolno žalni trak. S spoštljivo mislijo naj v teh dneh nastane iskreno oblikovano okrasje za gomilo.

FLORA IN KRONOS
Razkošnost in visoki stroški pri opremi in oskrbi groba niso nujno odraz iskrene misli in dobrega okusa. To velja tudi za trajne zasaditve z vsemi običajno kamnitimi pritiklinami, pa tudi izbira vencev in žalne floristike ni daleč od te predpostavke. Mnogi se odločajo za plastično ali svilnato cvetje, a umetno cvetje lilij ali vrtnic je potem v snegu sredi zime videti hudo klavrno. Zato je že primerneje narediti osnovo iz zelenečih vej iglavcev, kar samo za to priložnost lahko dopolnimo s precej dragimi vrtnicami in gerberami ali pompozno velikocvetnimi krizantemami. Toda namesto dokupljenega cvetja se v domačem vrtu morda najdejo primerne trave, jesenski plodovi grmovnic ali celo storži iglavcev. Aktualno razmišljanje, da naj ne bi pretiravali s številom nagrobnih sveč, ima gotovo svojo težo. A vendar, le prižgimo svečko in prinesimo šopek. Na grob svojih bližnjih in znanih, še lepše od nas, ko to počnemo tam, kjer počivajo neznani. Najlepše pa je, če se ne uvrščamo med tiste, ki se tega lotijo le enkrat samkrat v letu! Nazadnje v brezkončnem bivanjskem krogu neprestano srečujemo lepoto rasti in cvetenja, a nemogoče se je izogniti spoznanju spreminjanja in minevanja. Zato starorimski mitološki Flori pridružujem po pomembnosti drugouvrščeno božanstvo iz grške davnine, boga Kronosa, saj se v neizprosnem toku menjuje podoba sveta in podoba naša, vrednote doživetega in ustvarjenega. Zato se vsaj v teh dneh s hvaležnostjo spomnimo tistih, ki so vrtnarili pred nami, in v znak spoštovanja do včerajšnjih sozemljanov uredimo gomilo, obnovimo tisti mali vrtiček.
Anketa

Kaj ste v času epidemije največ prebirali?

Sudoku