Katere so prednosti starejših hiš in kako skrbimo zanje?

Sanja Verovnik, 29.10.2020
Shutterstock

Je bolje staro zgradbo obnoviti ali jo porušiti in zgraditi novo? Odgovore na to smo poiskali pri dr. Martini Zbašnik Senegačnik, profesorici na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Hiša ves čas potrebuje vzdrževanje ne glede na to, ali gre za novogradnjo ali hišo, ki je stara več desetletij, opozori prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik. "Vsako leto je treba odstranjevati listje iz žlebov in odtokov, preveriti streho, nadzorovati poškodbe na fasadi in drugod na objektu, ki nastanejo kot posledica vremenskih ujm, vetra pa tudi obrabe." Ob tem je treba vse morebitne poškodbe, ki nastanejo na in v hiši, sproti odpravljati, da je škoda čim manjša, bivanje v njej pa čim boljše, pravi Senegačnikova.

Obnova naj se izvaja sproti

Poleg osnovnih vzdrževalnih del pa na določeno časovno obdobje prihajajo v ospredje tudi različna opravila, nujno potrebna za obstojnost hiše. Gre za menjavo strešne kritine, stavbnega pohištva, osvežitev fasade, pa tudi menjavo ogrevalnega sistema. Načeloma velja, da staro z novim nadomestimo takrat, ko prvo ne služi več svojemu namenu. Dotrajan ogrevalni sistem je bolje zamenjati s sodobnim, ker bomo tako prihranili pri stroških ogrevanja, strešno kritino zamenjamo, ko začne puščati, stavbno pohištvo pa, tako Martina Zbašnik Senegačnik, nadomestimo z novim glede na obrabo. Dejstvo je, meni sogovornica, da če bomo poškodbe na posameznih elementih hiše odpravljali sproti, bomo s tem poskrbeli, da bo njihova trajnost daljša. "V praksi pa se denimo stavbno pohištvo na hiši zamenja na približno 30 let," doda sogovornica. Strehe pa še kakšno desetletje več.

Zakonodaja ne podpira samograditeljstva
Značilnosti in prednosti novogradenj so po besedah Martine Zbašnik Senegačnik predvsem večji poudarek na toplotni izolativnosti in splošni kakovosti gradnje, saj zakonodaja ne podpira več samograditeljstva.
Prednost novogradnje je tudi ta, da lahko prostorsko zasnovo popolnoma prilagodite svojim željam, tako da je zgrajena po sodobnih normativih in omogoča kakovostno bivanje.
image
Shutterstock

Ocena potenciala starega objekta

Pogosto pride do dileme, ali je smiselno obnavljati staro stavbo ali jo je bolje porušiti in postaviti novo. Zgodbe novih lastnikov starejših nepremičnin so zelo raznolike. Nekateri se srečajo z zastarelim sistemom ogrevanja, nekateri ugotovijo, da streha zamaka, spet tretji presenečeno izvedo, da objekt ni priključen na kanalizacijo, da o dilemah ob zamenjavi oken niti ne govorimo. Nekateri se odločijo za porušitev in novogradnjo, drugi za temeljito obnovo. Martina Zbašnik Senegačnik poudari, da so napake najpogostejše na hišah, ki so stare 30 let in več, od kapilarne vlage do slabe razporeditve prostorov. "Največkrat je moteča funkcionalna zasnova bivalnih enot, ki se je od takrat, ko se je hiša gradila, torej pred tremi desetletji, spremenila v skladu s tehnološkimi danostmi, aktualnimi materiali in kulturo bivanja," opozori profesorica arhitekture. Ali zgradbo obnoviti ali porušiti in zgraditi novo, je predvsem odvisno od ohranjenosti in velikosti objekta, pravi sogovornica, kot tudi od potrebnih sanacij in dejstva, ali bo hiša po preureditvi ustrezala željam investitorja in sodobnemu načinu bivanja. Kadar se odločamo o nakupu in preureditvi stare hiše ali gradnji nove, je pomembno pravilno oceniti potencial starega objekta. Če za obnovo niso potrebni večji posegi, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je prednost obnove starega objekta tudi v hitrejši pripravi dokumentacije in izvedbi prenove.

image
Prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik: "Pogosto so starejše zgradbe kakovostno grajene in tudi niso problematične pri sanaciji."
Tit Košir
Po nasvet k strokovnjaku
Če s prenovo nimate izkušenj, je to bolje prepustiti kvalificiranemu podjetju, saj boste sicer lahko imeli veliko težav z neusklajenimi mojstri, prelaganjem odgovornosti in uveljavljanjem garancij. Predvsem se je modro obrniti na tiste strokovnjake, ki se vsakodnevno ukvarjajo s prenovami in imajo izkušnje tako z načrtovanjem kot z izvedbo takšnih objektov. Poiščite arhitekta, ki bo pristopil k projektu od začetka do konca: od ideje pa vse do konca izvedbe obrtniških del, poskrbel pa bo tudi za opremljanje prostorov.

Potreben je celovit pogled

Praktično vse skupaj, pri klasičnih ali montažnih gradnjah, izhaja iz celotne stavbe in je nemogoče podati univerzalen recept obnove. Praviloma je ob obnovi nujna celovita energijska sanacija objekta, prav tako morate razmišljati o zunanji, se pravi bolj vizualni ali arhitekturni obnovi in o obnovi notranjosti, tudi v smislu razporeditve prostorov. Prav tako na to, ali bomo starejšo hišo obnovili ali porušili, vpliva, če je ta spomeniško zaščiten, takrat je namreč treba, kot opozori sogovornica, upoštevati določene zahteve glede obnove. Pomembna je tudi namembnost objekta, doda Zbašnik Senegačnikova, ki meni, da če skušamo določeno zgradbo ohraniti, bomo imeli manj težav pri prilagajanju, če pa se namembnost spreminja, so potrebni večji posegi in takrat je vprašljiva tudi njihova smiselnost.

image
Praviloma je ob obnovi nujna celovita energetska sanacija objekta, prav tako morate razmišljati o vizualni ali arhitekturni obnovi in o obnovi notranjosti, tudi v smislu razporeditve prostorov.
Ludvik Kramberger

Danes velika pozornost energijski učinkovitosti

Stanovanjske stavbe iz različnih obdobij so različno grajene in nimajo enakih energijskih izhodišč niti kakovosti gradnje. Starejše stavbe imajo slabše toplotno zaščiten in nezrakotesen ovoj, slabše stavbno pohištvo, ogrevalne sisteme in drugo. Pri novejših zgradbah so elementi ovoja zgradbe zasnovani pravilno, zaradi pomanjkljivosti pri gradnji in izdelavi pa prihaja do težav. Imajo pa zgradbe s starejšimi letnicami tudi svoje odlike. Martina Zbašnik Senegačnik pove, da so odlike odvisne tudi od tega, iz katerega obdobja določena zgradba izhaja in kakšen je bil takrat način gradnje. "Pogosto so starejše zgradbe kakovostno grajene in tudi niso problematične pri sanaciji." In še na nekaj opozori sogovornica: "Starejše zgradbe lahko nosijo s seboj duh časa, v katerem so bile zgrajene, in so pomemben likovni element urbanega okolja."

Včasih majhna okna, danes vse večja
Bivanje v starih in novejših hišah se lahko zelo razlikuje, opozori Martina Zbašnik Senegačnik. “Najprej se opazi osvetlitev z naravno svetlobo. V starih hišah so bila okna majhna in prostori bolj temačni. Današnje velike zasteklitve prepuščajo veliko svetlobe ob majhnih toplotnih izgubah.” Tudi sicer je toplotno ugodje v novih, toplotno dobro izoliranih stavbah, precej višje kot v starih zgradbah, kjer imamo ves čas občutek vleka, pravi sogovornica.

Ali so bile staromeščanske hiše, zgrajene pred stotimi leti, zgrajene veliko bolje kot danes, je težko posplošeno definirati, meni profesorica. Po njenih besedah pa so na primer medvojne mestne in primestne vile grajene veliko bolj kakovostno kot stavbe, ki so bile grajene v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Martina Zbašnik Senegačnik tudi opozori, da je bila denimo po potresu v makedonski prestolnici Skopje leta 1963 v nekdanji Jugoslaviji večja pozornost namenjena prav potresni varnosti zgradb, po letu 2002 pa so se v Sloveniji zaostrovale tudi zahteve po energijski učinkovitosti, zato so novejše stavbe tudi veliko bolj toplotno izolirane.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?

Sudoku