Kako pravilno shranjujemo jesenske pridelke

Miša Pušenjak, 3.11.2020
Aljoša Stojič

Pri ohrovtih sta brstični in listnati povsem prezimna. Sta tudi glavni vir svežih vitaminov in mineralov pozimi. Izrednega pomena za dobro skladiščenje je tudi pravilna izbira poznih sort.

Pridelek je treba tudi shraniti. In jesen je čas, ko ga je na vrtu ponavadi več, kot ga utegnemo sproti pojesti. Vsako leto znova iščemo načine, kako pridelek najbolj učinkovito shraniti za zimo, ko sveže zelenjave primanjkuje.

Solatnice

Trenutno se s spravilom solatnic seveda še ne mudi, a poglejmo si, kakšen je vrstni red občutljivosti za mraz med njimi. Najprej seveda pojejte vso glavnato solato, predvsem tisto s krhkimi listi; to najprej in najhitreje posmodi mraz. A vedite, da temperature okoli ničle, tudi malo pod njo, še niso nevarne. Mehkolistne sorte prenesejo še kakšno stopinjo mraza več.

Rozetaste kristalke (tip gentillina) prenesejo še več, tudi do minus pet stopinj Celzija za kratek čas proti jutru. Seveda pa nobena solata ne mara nočnih minusov in potem podnevi dokaj visokih temperatur. V tem primeru se uporabijo prekrivki. Vsekakor svetujem letne.

image
Za glavnati ohrovt je šele zdaj dovolj hladno, na vrtu ostane preko novega leta.
Miša Pušenjak

Uporabimo lahko tudi pripravke, ki rastlinam pomagajo premagovati mraz, so bolj primerni kakor koprene. To so predvsem izvlečki morskih alg (Algoplasmin) ali kombinacije alg in rastlinskih izvlečkov (Plantonic, Amalgerol) in specialisti prav za nizke temperature, kot je organska spojina brasinolid (Rasti Epin Ekstra). Če so napovedane nizke temperature (po zmerno visokih), uporabite omenjene pripravke 48 ur pred nastopom mraza in potem še zvečer prej. Če pa je ves čas prehladno (zdaj za solate še ni), jih uporabite enkrat tedensko.

Endivija

Za solatami pridejo na vrsto endivije, pri nas vzdržijo pokrite običajno do novega leta. Če imate rastlinjak, je najbolj smiselno rastline kar preprosto s koreninsko grudo prestaviti vanj. To naredite, tik preden bo minus skoraj vsako noč, dnevi pa tudi zelo hladni. Če pa rastlinjaka nimate, posevke na vrtu vsekakor pokrijte z agrokopreno. Ko postane zelo mrzlo, je bolje uporabiti več plasti tanke (poletne) koprene kot samo eno plast debelejše (zimske). Zelo dobro se obnese tudi, če najprej posevek plosko pokrijemo, potem pa čez naredimo loke in nanje damo še eno plast koprene. Izolator je namreč zrak in tako zagotovimo debelo plast zraka, ki bo prestrezal in milil nizke nočne temperature. V nedogled pa to seveda ne gre, zato te vrtnine čim prej pojejte.

Radič in ohrovt

Rdeči listnati radič in rdeče zelje preneseta veliko več mraza, pa tudi belo zelje še dolgo v zimo ne bo ogroženo. Pri ohrovtih sta seveda brstični in listnati povsem prezimna in sta glavni vir svežih vitaminov in mineralov pozimi. Glavnati ohrovt pa zaradi močno nagubanega listja - v gubah je namreč zrak, ki je izolator - prav tako ostaja na vrtu še dolgo v zimo in ga v bistvu pobere le menjava zelo nizkih temperatur s tistimi nad ničlo.

image
Zasipnice lahko naredimo na prostem ali v rastlinjaku.
Miša Pušenjak

Shranjevanje zelenjave

Zelenjavo najpogosteje shranjujemo v kleti, vendar vse tam ne moremo hraniti. Za starejše kleti je značilno, da imajo visoko zračno vlago, v takih razmerah pa ne bodo dolgo časa ostale čebulnice (česen, šalotka, čebula), tudi bučnice ne. Seveda pa v kleteh hranimo krompir, sadje, korenovke in gomoljnice. Tudi rdečo peso je bolje shraniti v kleti kakor vso vložiti. Sprotno kuhanje in priprava v jedeh pomeni, da bo rdeča pesa našemu zdravju koristila še veliko več. Zelenjava se sicer najbolje shrani v kleti, kjer so tla ostala nepokrita, je samo zbita zemlja. Danes si je kaj takega v sodobnih domovih težje zamisliti, lahko pa zemljo nadomestijo ploščice, ki so položene v pesek, ne v beton, tako, kot so zunaj položeni tlakovci.

V istem prostoru ne hranimo sadja in zelenjave

Poleg tega ni dobro, če hranimo v istem prostoru sadje in zelenjavo. Sadje namreč ob dozorevanju sprošča veliko plina etilen, ta pa bo povzročil, da bodo krompir, korenček, pesa … hitreje pognali, se torej skladiščili krajši čas. Zato je dobro, da si omislite dva ločena prostora za zimsko shrambo.

Kako hraniti korenovke in gomoljnice

Skladiščenje korenovk in gomoljnic se prične že s pripravo zemlje, gnojenjem in seveda izborom sort; vse sorte se namreč ne skladiščijo enako dolgo in enako dobro. Pomembno je, da gredic, na katerih bomo pridelovali korenovke in gomoljnice, ne gnojimo z gnojem, pri dodajanju drugih organskih gnojil pa smo zmerni. Hlevski gnoj povzroča delitev korenov, več stranskih koreninic, v letošnjem letu tudi pokanje korenov. Zaradi pretiranega gnojenja z dušikom je skladiščenje vedno slabše. Zato je smiselno, da pridelujemo korenovke na drugi poljini, ki je bila gnojena z gnojem preteklo sezono (ni nujno, da je samo goveji gnoj). Lahko pognojimo s kompostom (količina 3 do 4 l/m²), pri uporabi kupljenih organskih gnojil pa se držimo navodil ponudnika; ne dodajamo več, da bi bil pridelek večji, kot mnogi radi naredijo.

Zelo pomembno je, da vrtnine, ki jih nameravamo skladiščiti, ne trpijo pomanjkanja kalija. Zato je smiselno, da naredimo na vrtovih analizo zemlje, ravno po spravilu pridelka je za to najbolj pravi čas, in po potrebi dodamo kalijeva gnojila.

image
Česen in čebulo najbolje skladiščimo v suhem in zračnem prostoru.
Miša Pušenjak

Vrtnine ne marajo kloridov, zato priporočam, da na vrtovih uporabljamo samo kalijev sulfat. Zahtevajte ga v trgovinah, saj ga imajo, samo mnogi tega ne vedo. Veliko kalija vsebuje tudi lesni pepel, nekaj ga imajo koprive, veliko ga ostane za deteljami, če njihove ostanke zadelamo v tla, tudi ostanki cikorije (radič, endivija) vsebujejo več kalija. Preobilno gnojenje z dušikom, nepotrebno apnenje pa tudi nepravilno razmerje med fosforjem in kalijem (preveč fosforja) ovirajo sprejem kalija v rastline, zato je pomembno, da so razmerja med hranili v zemlji urejena.

Pravilna izbira sort

Kvalitetno se skladiščijo samo sorte, ki so namenjene skladiščenju. Izrednega pomena za dobro skladiščenje je tudi pravilna izbira sort. Tako se pozne sorte korenčka, kot sta flaker in nansen, skladiščijo veliko dlje kakor zgodnje sorte.

Pri krompirju je poznih sort veliko, vse zgodnje sorte pa se prebudijo oziroma pričnejo kaliti že kmalu po novem letu. Letošnje leto bo za skladiščenje krompirja dokaj naporno. Rasel je prehitro, predebel je bil, zaradi menjav temperature in vlage pa nekatere sorte v nekoliko manj primernih skladiščih že kalijo. Kaljenje lahko preprečite samo z nižjo temperaturo (okoli 3 °C), popolno temo in prevetrenostjo prostora. Pri tem pa se ne sme zniževati zračna vlaga. Letos bo krompir dobro obstal samo v profesionalnih skladiščih.

Spravilo naj poteka po možnosti v suhem, celo vetrovnem vremenu - kar bo letos težko. Vedno pazite, da pri tem gomoljev in korenov ne poškodujete. Po spravilu korenov in gomoljev seveda ne peremo z vodo, odstranimo le toliko zemlje, kot pade sama s pridelka. Običajno je treba gomolje in korene nekje v senci, na hladnem in suhem zraku osušiti, v toplem vremenu celo ohladiti. Letos jih bo zagotovo treba osušiti. To lahko naredite tako, da jih v plitvih zabojčkih postavite na prepišno mesto pod streho. Pri tem pazimo, da nas kakšno hladno jutro ne preseneti mraz.

Zasipnice so še vedno priporočljive
Nekoč so bile zasipnice nekaj povsem običajnega in so jih uporabljali za shranjevanje skoraj vsi. S prihodom zamrzovalnikov so jih pričeli ljudje opuščati. Danes vedno bolj ugotavljamo, da z zamrzovanjem zelenjava zgubi veliko koristnih snovi, v zasipnicah pa se odlično ohranijo, zato se te spet vračajo. Kaj je treba vedeti o hranjenju v zasipnicah? Ves postopek z izborom sort, pridelavo in sušenjem pridelka je povsem enak kot pri hranjenju v kleteh, le da korene in gomolje shranimo v jami, ki jo izkopljemo v tla. Običajno je globoka okoli pol metra, mogoče nekaj centimetrov več. Še bolje kot na prostem je izkopati zasipnico v rastlinjaku. Dno jame obložimo s smrečjem, saj bo to odgnalo glodavce (miši), ki se pozimi radi lotijo našega pridelka. Namesto smrečja lahko uporabite tudi koruznico, slama pa bo miši celo privabila. Na to oblogo naložimo povsem zdrav pridelek. Kup naj je največ pol metra visok. Zračenje v tem primeru ni potrebno. Po zračniku namreč v kup korenja pogosto zaide voda, pa tudi glodavci lažje najdejo pot vanj. Kup obdamo s smrečjem ali koruznico, na to pa nasujemo plast zemlje. Dokler je toplo, je ta plast debela le deset do dvajset centimetrov, kasneje, v pravem zimskem mrazu, ko so tudi podnevi temperature pod ničlo, pa zemljo še dodamo.
Za zasipnico vedno izberemo mesto, kjer pozimi, tudi ob taljenju večje količine snega, ne stoji voda. Prav tako mesto vsako leto zamenjamo, saj v zemlji spomladi vedno ostane nekaj gnilega pridelka. To mesto naj je pozimi tudi dostopno, saj zasipnico praznimo celo zimo. Pri tem vedno pazimo, da kup spet dobro pokrijemo.
image
Kitajski kapus spravimo v rastlinjak ali pospravimo do prvega mraza, ne prenaša ga namreč najbolje.
Miša Pušenjak

Šele res dobro posušen pridelek shranimo v kleti, še bolj uporabna pa je zasipnica. Korenje, repo, podzemno kolerabo in rdečo peso shranimo v pesku, žagovini ali celo zdrobljenem jesenskem listju. V ta namen lahko uporabimo plitvejše zaboje, posode ali pa kar kup v kotu v kleti. Naložimo plast gomoljev, korenov, jo prekrijemo s plastjo peska in to ponavljamo. Kup ne sme nikoli biti zelo visok (največ pol metra), saj lahko teža kupa poškoduje spodnje gomolje. Prav tako naj so plasti peska tanke, le toliko, da se gomolji ne dotikajo. Krompir hranimo v zabojih, ti naj bodo podloženi s papirjem, da embalaža ne poškoduje pridelka.

Zelo pomembno je, da v kleteh in zasipnicah hranimo samo povsem zdrav pridelek, vse poškodovane gomolje in korene pa raje zamrznemo ali kako drugače shranimo. V letošnjem letu je smiselno, da pridelek v kleti večkrat preverimo in preberemo, saj je zelo verjetno, da bo gnitja več.

Anketa

Kaj ste v času epidemije največ prebirali?

Sudoku