Kako posadimo čebulo in česen

Miša Pušenjak, 6.10.2020
Profimedia

Čebulice sadimo tako, da je nad njimi dvakrat toliko zemlje, kot je čebulica visoka.

Vreme nas je na hitro, praktično čez noč, prestavilo v jesen. Seveda je dela še veliko, saj je komaj zdaj čas za setev zimskih solat, za pomlad pa lahko posejemo še motovilec, špinačo, tudi prezimni tolščak. Zadnje dejanje je zagotovo sajenje česna, to storimo šele zadnji teden oktobra ali prvi teden novembra - razen v višjih legah, nad 1000 metrov nadmorske višine, kjer ste se nekateri že srečali s snegom. A sneg za česen ni težava, upam le, da bo skopnel do sredine oktobra. Za sajenje čebulčka pred zimo pa ta sneg ni dobrodošel, saj je treba setev opraviti prav zdaj.

Jeseni sadimo čebulice za mlado čebulo

Pri nas se je zelo razširilo jesensko sajenje čebule. Sama sem še vedno pristašinja tega, da se čebula poseje (ne sadi) sredi avgusta in se zdaj razsajajo sadike. Posebno tisti, ki želite tudi nekoliko debelejšo mlado čebulo, raje naredite tako. Jeseni sajena čebula ima veliko možnosti, da bo zacvetela. Seveda pa ni nobene ovire, da bi sadili čebulček za čisto mlado čebulo, tisto, ki še ni odebeljena; iz čebulčka pridelana je veliko zgodnejša. Sama bi se odločila za obe varianti. A zdaj je za setev že prepozno, za sajenje čebulčka pa prihaja idealen čas.

Izbira sort

V trgovinah najdete pestro izbiro sort čebule. Za katero se boste odločili, je odvisno od vas. Nekoliko ostrejša, po štajersko "bolj huda", je zagotovo naša ptujska rdeča. Belokranjka ne bo debela niti kasneje, saj je podolgovate oblike, jaz bi jo sadila šele konec februarja, v začetku marca, a je zelo dobrega okusa tudi mlada. Sama bi zagotovo izbrala majski srebrnjak, ki da sladko, okusno in zelo zgodnjo belo čebulo.

Ko se odločimo za sorto, je čebulček seveda treba kupiti. Malo poglejte v vrečko, da ne bo predebel. Debelejši je, več je možnosti, da bo zacvetel. Nekje do 25 milimetrov premera boste lahko pustili tudi skoraj do zrelosti, tako boste pridelali tisto sočno, pri nas najbolj priljubljeno mlado čebulo.

Čebulček preberemo

Pred sajenjem čebulček preberemo in lahko tudi razkužimo. Tega se lotite dan pred sajenjem. Najprej izločite ves čebulček, ki je mehak, nagnan, drugačne, temnejše barve, ki vsebuje kakšne lise ali pike, predvsem pri koreninicah; tega kljub pregovorni varčnosti slovenskih gospodinj zavrzite. Iz njega ne bo nič, lahko pa se razvijejo glivične in bakterijske bolezni, ki se bodo potem širile tudi po zdravih rastlinah.

Svetujem, da ločite tudi debelejši čebulček od drobnega. To naredite kar tako, na oko. Natančnejši si lahko naredite luknjo premera 25 milimetrov v debelejši karton ali celo les. Kar ne pade skozi, ločite od čebulic. Zakaj to narediti? Zato, da boste najprej pobrali in pojedli debelejše čebulice mlade čebule. Te bodo skoraj zagotovo zacvetele. Če jih ločite. vsaj veste, kje morate začeti.

Pri čebuli je bolje saditi drobne čebulice, stroki česna pa naj bodo debeli

Ko ločite čebulček, svetujem razkuževanje. Pripravite si raztopino pripravka, ki vsebuje bakterijo Bacillus amyloliquefaciens, dobite jo pod več trgovskimi imeni, tudi za samo pet do deset litrov vode. Za večje količine čebulčka se lahko odločite uporabiti glivico Gliocladium catenulatum, zlasti če vam je ostala od pomladanske zaščite sadik. A ta glivica je na razpolago samo v večjih količinah. Predlagam, da omenjenima pripravkoma dodate še pripravek iz izvlečkov morskih alg. Bakterija ali glivica bosta poskrbeli, da se škodljive glivice, ki rade povzročajo gnitje čebulic, ne bodo mogle razvijati in škoditi posevku. Alge pa bodo zagotovile, da se bodo korenine hitreje in lepše razrasle. To si želimo še pred zimo, potem je prezimovanje veliko boljše.

Tisti, ki želite še bolj naravno razkuževanje, si lahko pripravite pripravek iz vrbovega lubja. Saj ni tako težko, le dela se morate lotiti dan prej.

Pripravek iz vrbovega lubja

Vrbovo lubje, to vemo iz poznavanja zdravilnih rastlin, vsebuje salicilno kislino, ki je podlaga za aspirin. Vsebuje pa tudi rastni hormon auxin, ki zagotavlja močnejše korenine in njihovo hitrejšo rast. Najpogosteje ga uporabljamo za razmnoževanje rastlin s potaknjenci, saj preprečuje enoletne glivice in pospešuje rast korenin čebulic. Na sprehodu ob kakšnem potoku ali reki, mogoče pa imate vrbo doma, naberete vejice svetle barve. Vejicam odstranite lističe. Doma jih narežete na dolžino tri do pet centimetrov. Spravite jih v primerno velik steklen ali plastičen kozarec. Od pet do deset centimetrov visoko jih naložite. Od tukaj naprej je možno dvoje. Lahko vse skupaj prelijete z vročo, a ne vrelo vodo. Potem lahko v to namočite čebulice že čez 24 ur. Lahko pa vrbove vejice prelijete z mrzlo vodo in počakate dva ali tri dni. Ko se obarva temno rumeno, je primerna za uporabo. Pripravek, narejen s hladno vodo, lahko menda celo do mesec dni hranite v tesno zaprti posodi in v temnem in hladnem prostoru.

Razkuževanje

Razkužujemo tako, da čebulček kar v originalnih mrežastih vrečicah namočimo v pripravljeno raztopino. Namočen naj bo četrt do pol ure. Ker so vsi pripravki, ki sem jih omenila, povsem ekološki, naj vas nič ne skrbi. Sama to delam vedno z golimi rokami, brez rokavic.

image
Grede za čebulo je smiselno pripraviti vsaj 14 dni pred sajenjem.
Shutterstock

Po tem času lahko sadite čebulček kar moker, takoj po namakanju, lahko pa ga znova posušite. Raztopino, ki je ostala od razkuževanja, lahko uporabite za razkuževanje tudi pri sajenju prezimnih okrasnih čebulnic (tulipani, narcise …), z njo lahko zalijete trajnice na vrtu in jim pomagate bolje preživeti zimo, če pa imate težave s sobnimi rastlinami, lahko z ostankom raztopine zalijete tudi njih.

Sajenje

Grede je smiselno pripraviti vsaj 14 dni pred sajenjem čebulčka, potem prve plevele tik pred sajenjem preprosto postrgamo in uničimo (ta nasvet velja tudi za česen). Tako si pripravite gredice že zdaj, zlasti če govorimo o večjih površinah na njivi. Jeseni ne gnojimo, morda potrosimo samo 30 do 60 dekagramov kalijevega sulfata na deset kvadratnih metrov. Zakaj kalijev sulfat? Dva razloga sta. Organska gnojila vedno prinašajo presežke fosforja v tleh. Česen in čebula pa sta znana po tem, da potrebujeta veliko kalija. Če je fosforja v tleh preveč, je rastlinam kalij pogosto slabše dostopen. Koliko kalija je potrebno, je odvisno od analize. Če je nimate ali je v tleh kalija veliko, fosforja pa tudi, je potreben manjši odmerek, če je kalija celo premalo, pa večji. Drugi razlog je, da je okus čebule (in česna) pravzaprav odvisen od zadostne količine žvepla (sulfat) v tleh. Z dovolj žvepla sta čebula in česen bolj aromatična. In tudi bolj zdrava. Pa da ne bo čudnih pripomb: kalijev sulfat je dovoljen v ekološki pridelavi!

Ko boste sadili čebulček, naj bodo vrste 30 centimetrov narazen. Mednje lahko posejete korenček ali peteršilj, posebno v rastlinjaku. Debelejši čebulček sadite v vrsti blizu skupaj, od pet do deset centimetrov narazen, saj ga boste pobrali zgodaj, ko še ne bo potreboval veliko prostora. Drobnejšega posadite vsaj 15 centimetrov narazen, zlasti če ga nameravate pustiti do končne zrelosti. Globina sajenja naj bo okoli osem centimetrov. Čez zimo se zemlja rada posede, zato je dobro, da je čebulček zavarovan in prekrit z zemljo tudi spomladi. Splošno pravilo za sajenje čebulic je, da jih sadimo tako, da je nad njimi dvakrat toliko zemlje, kot je čebulica visoka.

Kaj pa česen?

Vse, kar je zapisano zgoraj, velja tudi za česen. Le da ga prej razstročite in razkužite posamezne stroke. Prav tako ga sadite kasneje, proti koncu oktobra ali v začetku novembra. Pa še ena razlika je. Pri čebuli je bolje saditi majhne čebulice, pri česnu pa velike stroke.

image
Česen je naravni antibiotik.
Neznan

Česen razdelimo tik pred sajenjem, saj drugače rad prehitro požene liste. S tem pa je koreninski sistem pred zimo slabše razvit. Prav tako ločimo debelejše stroke od drobnejših. Le da v tem primeru debele posadimo narazen, da bomo pridelali zrel česen. Debelejši stroki namreč dajo večji pridelek. Drobne stroke posadimo čisto skupaj, na pet centimetrov, ta česen bomo na pomladanskih piknikih in v spomladanskih jedeh porabili mlad ali samo deloma dozorel. Če imate mladi česen radi, ga lahko, zlasti v rastlinjakih, sadite že zdaj.

image
Na vrtu v teh dneh sadimo čebulo in česen.
Jerneja Jošar

Česen in čebula sta zagotovo na prvem in drugem mestu med vrtninami, ki skrbijo za odpornost in splošno zdravje. Uspešna sta v boju z virusi, bakterijami, glivicami, kar je znano že iz starega Egipta. V teh težkih časih bosta prišla še posebno prav v zgodnji pomladi, ko je z zdravjem največ težav. Zato posadite tudi čebulice za pridelavo mlade čebule in česen, posebno v rastlinjakih. Tam imata oba še dodatno vlogo - popestrita ozki kolobar.

Anketa

Ste se cepili proti gripi?

Sudoku