Kako ozelenimo prostore pod drevesi

Matic Sever, 28.9.2020
Pixabay

Lipice, dolgožive trajnice iz gozdov in s senčnih skalnih rastišč Evrazije in Daljnega vzhoda, so ena od možnosti, da pokrijemo in ozelenimo tudi območja pod drevesi.

Ko drevo zraste, daje veliko sence, in če je več dreves skupaj, je sence kaj kmalu toliko, da trata in tudi običajne trajnice, enoletnice in grmovnice že odpovedujejo. Pa ni težava samo senca, temveč predvsem kombinacija s sušo. To se zgodi, ker krošnje zadržijo del padavin, in če so plohe kratkotrajne narave, tla pod drevesi ostanejo povsem suha. Drugi problem so korenine, ki počrpajo veliko vlage in izsušijo tla. A vendarle imamo kar nekaj možnosti, da pokrijemo in ozelenimo tudi območja pod drevesi.

Lipice, ki se razraščajo s podzemnimi stebli oziroma rizomi, so dolgožive trajnice iz gozdov in s senčnih skalnih rastišč Evrazije in Daljnega vzhoda. Mnogo vrst je zimzelenih, liste obdržijo do pomladi, potem pa jih zamenja nova rast. Listi poženejo zeleno, kmalu pa pri večini vrst in sort vsaj za nekaj časa dobijo rjavkastordeč nadih, močno rdeče se lahko obarvajo ponovno jeseni. Pri odraslih rastlinah listi tvorijo goste krošnje, ki odlično pokrijejo tla in so krasen teksturni dodatek zasaditvam. Cvetovi so večinoma drobni in tudi socvetje samo deluje precej gracilno. Barva cvetov je raznovrstna in zajema belo, različne rumene odtenke, oranžno, rožnato in kombinacije barv. Lipice cvetijo aprila in maja, nekaj pa jih lahko tudi pocvita dlje v sezono.

image
Epimedium rubrum z rdečerožnatimi cvetovi
Wikimediacommons

Ujeti pravi trenutek

Ker se cvetovi pojavijo dokaj zgodaj in so mnogokrat precej ali pa popolnoma skriti pod listjem iz prejšnjega leta, je slednje najbolje porezati, da naredimo prostor za novo rast in da bodo cvetovi lepo vidni. Je pa treba biti pazljiv in ujeti pravi trenutek, saj smo lahko prepozni in skupaj s starim listjem porežemo tudi slabo opazne mlade poganjke, če pa smo prezgodnji, nam lahko mlada stebla s cvetnimi popki ob hujši zmrzali pomrznejo. Kljub zelo zanimivemu in lepemu cvetju so lipice izredno pomembne zaradi trpežnega listja, poleg tega so tudi funkcionalne, saj dobro preprečujejo rast novih plevelov.

image
Epimedium x perralchicum 'Frohnleiten' je dobra in preizkušena rumena sorta.
Wikimediacommons

Azijske vrste so bolj mehkužne

Največ križancev je bilo ustvarjenih v Nemčiji in Veliki Britaniji. Eden boljših je zagotovo Epimedium x perralchicum 'Frohnleiten'. Ima izjemno velike liste, ki so spomladi rožnatorjavo nadahnjeni. Kljub temu da je večina lipic opisana kot gručasto rastoče, mnoge pravzaprav tvorijo cele zaplate, ki lahko prekrijejo precej velika območja. Lipice dobro uspevajo v različni intenziteti sence, niso pa občutljive niti na bolj sončnih legah. Tako jih lahko sadimo tudi na predele, ki jih obsije vroče popoldanske sonce. Le pri azijskih vrstah velja, da so bolj mehkužne in jim prijajo celo leto zmerno vlažna, humozna in odcedna tla v polsenci. Tudi glede pH tal niso občutljive, ustrezajo jim tako bolj kisla s pH 5,5 kot tudi bolj nevtralna. Najlepše uspevajo v humoznih, stalno nekoliko vlažnih tleh, lepo pa se razvijejo tudi v bolj glinastih ali peščenih. Ker dobro prenesejo sušo, so zelo uporabne za sajenje pod drevesa.

image
Nekaj vrst lipic je zimzelenih, vendar lanske liste zgodaj spomladi pred cvetenjm porežemo, da se vidijo cvetovi v vsej njihovi lepoti.
Pixabay

Razmnoževanje je dokaj enostavno. Jeseni ali zgodaj spomladi, preden odženejo, jih izkopljemo in podzemna stebla razdelimo, tako da ima vsako vsaj eno oko oziroma rastni vršiček.

Gre za zdrave rastline, nekaj škode lahko povzročijo predvsem odrasle žuželke rilčkarjev, ki lahko nekoliko obžrejo liste, redko pa se lahko pojavi tudi virusna okužba.

image
Epimedium warleyense ima temno oranžna socvetja in tvori lepe, goste pokrove z listi.
Pixabay
Anketa

Se boste cepili proti gripi?

Sudoku