Fasada: Debelejša kot je obleka hiše, manjši so stroški ogrevanja

Sanja Verovnik, 28.10.2020
Shutterstock

Toplotna izolacija fasade je ukrep, s katerim lahko rabo energije v hiši, po besedah energetskih svetovalcev, zmanjšamo tudi za več kot 30 odstotkov. Kaj določa njeno debelino in zakaj se pri izolaciji ne splača varčevati?

Izdelava fasade je odvisna od vremenskih razmer, zato se je za tovrstna gradbena dela smiselno odločiti od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Kot opozarjajo strokovnjaki z Gradbenega inštituta ZRMK, temperatura zraka in zidne podlage naj ne bi bila nižja od petih stopinj Celzija in ne višja od 35 stopinj, relativna vlažnost zraka pa naj ne bi presegala 80 odstotkov. Če je mogoče, vgradnjo fasade, predvsem pa fasadnega ovoja, to je izolacije fasade oziroma stavbe, načrtujte v suhem vremenu.

Kje se pojavljajo toplotni mostovi
Med pomembne detajle, ki jih je treba ustrezno rešiti v fazi načrtovanja, sodijo toplotni mostovi, opozarjajo v podjetju Baumit. Toplotni mostovi so deli objekta, kjer lahko pride do povečanega toplotnega prehoda skozi zunanji ovoj. Toplotni mostovi lahko nastanejo zaradi različne toplotne prevodnosti materialov ali geometrijskih posebnosti objekta. “V praksi to pomeni, da se na takšnih mestih v notranjosti objekta lahko pojavijo težave s kondenzom in plesnijo,” pojasnijo v Baumitu in dodajajo, da je ključno za preprečevanje nastanka toplotnih mostov, da je zunanji ovoj enakomerno in neprekinjeno izoliran. Andrej Robič iz podjetja Saint-Gobain Weber opaža, da se toplotni mostovi najpogosteje pojavijo na betonskih balkonskih ploščah ali na terasah, ki se brez prekinitve nadaljujejo v notranjost objekta, vzrok so lahko tudi slabo izolirane špalete, neizolirani deli pod policami, pragovi, podzidki ... Vsaka taka površina ima določene posebnosti, zato je treba vsak toplotni most obravnavati individualno in pripraviti ustrezno rešitev.”

Debelina izolacije se bo še povečala

Debelino fasadne izolacije določi energetski izračun objekta, ki temelji na pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah, pravijo v podjetju Baumit. V praksi pa, še posebno pri energijskih prenovah objektov, običajno sledimo kriterijem za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud Eko sklada, še dodajajo. "Ti kriteriji predpisujejo debelino toplotne izolacije glede na njeno toplotno prevodnost," pojasnjujejo v Baumitu. In nadaljujejo: "Po teh kriterijih se v praksi vgrajuje toplotna izolacija med 14 in 18 centimetri debeline." Opozarjajo pa, da je pri energetskih prenovah z vidika zahtevnosti najtežje izvedljiva izolacija tal na terenu in strehe. "Vzrok je običajno nezadostna razpoložljiva debelina za izolacijo. Zato se pri energetskih prenovah najpogosteje odločamo za dodatno izolacijo fasade, kar je tudi energetsko najučinkovitejši ukrep," poudarjajo v Baumitu. Pri novogradnjah je izolacija zunanjega ovoja stavbe bolj enostavna, ker jo načrtujemo že v fazi projektiranja. Pri tem izvedba talne in strešne izolacije ni tako zahtevna, izvedba fasade pa je praktično enako zahtevna kot pri prenovi. "Kot rečeno, sta najbolj pomembna in hkrati tudi zahtevna pravilno načrtovanje in pravilna izvedba vseh detajlov," opozorijo Baumitovi strokovnjaki.

image
Ne glede na to, ali izberemo izolacijo iz EPS, kamene volne ali drugih izolacijskih materialov, je pomembno, da se odločimo za celoten fasadni sistem enega proizvajalca.
Shutterstock

Primerna debelina se z leti spreminja

Ko obnavljamo sloj izolacije, moramo biti pozorni na vrsto dejavnikov. Najprej sta pomembni sestava in predvsem toplotna prehodnost že obstoječega zidu. Na debelino toplotne izolacije pa vplivajo tudi podatki o lokalni projektni zunanji temperaturi in sončno obsevanje objekta. Andrej Robič iz podjetja Saint-Gobain Weber pove, da je zahtevnost izolacije fasade običajno odvisna od arhitekture in vrste objekta. Ni namreč vseeno, ali gre za novogradnjo ali dotrajano stavbo, ki jo je treba sanirati. "S kakovostnim projektom novogradnje lahko predvidimo in rešimo vse. Težave se običajno pojavljajo pri sanacijah objektov, pri čemer velikokrat strošek pravilne izvedbe presega pričakovane ustvarjene prihranke," meni Robič. Nadalje opozori, da je debelina fasade odvisna še od toplotnih izgub, ki jih želimo preprečiti, pa tudi od učinkovitosti izolacijskega materiala, ki ga merimo s koeficientom prehoda toplote. "Primerna debelina se z leti spreminja," poudari Robič in doda, da naraščajoče cene energentov večajo potrebo po vse večji debelini izolacije. Po drugi strani pa se izboljšujejo izolacijski materiali, ki debelino manjšajo, še pristavi.

Izvedba se začne že v fazi načrtovanja
Izvedba fasade je kompleksna in sestavljena iz več zaporednih postopkov, ki morajo biti med seboj usklajeni, ni pa najzahtevnejši projekt na zgradbi, menijo v podjetju Baumit. “Prav tako mora biti usklajena navezava fasade na preostale elemente objekta, zato se izvedba fasade dejansko začne že v fazi načrtovanja. Pravilno načrtovanje in natančna izvedba detajlov sta ključnega pomena za kakovosten končni izdelek in dolgotrajno funkcionalno in lepo fasado,” pravijo v Baumitu. Opozarjajo, da so največkrat vzrok za poškodbe na fasadi ravno neustrezno načrtovani ali izvedeni detajli. Popravilo takih drobnih napak pa je zahtevno in največkrat pogojuje popravilo večjega dela fasade. “Zato je zelo pomembno, da ključne detajle, kot so vgradnja polic, stiki z okenskimi in vratnimi okvirji, stik fasade s terenom, prehod fasade preko omaric za žaluzije, pravočasno načrtujemo in temu primerno tudi izvedemo,” poudarijo v Baumitu.

EPS, bakelit, kamena volna

Če je glavno merilo cena, je izbira preprosta - ekspandirani polistiren (EPS). Če iščemo rešitev za energijsko učinkovitost pri minimalni debelini, so to bakelitne toplotne izolacije, ki so tudi do 50 odstotkov bolj izolativne kot EPS. Če bo fasada v temnejšem odtenku, se priporoča kamena volna. Če želimo podaljšati življenjsko dobo fasadnega sistema, pa bomo izbrali perforirani EPS, saj tako uskladimo paroprepustnost in kar najbolj zmanjšamo kondenzacijo znotraj fasadnega sistema. Andrej Robič je prepričan, da se bo debelina izolacije v prihodnosti še povečevala.

image
Za marsikoga je načrtovanje obnove fasade tudi priložnost za prenovo celotnega doma. Tako stanovalci prihranijo energijo ter dobijo lepši in sodobnejši videz objekta.
Djd/Steico.com/Akurit

Pri izolaciji se ne splača varčevati

Pri debelini izolacije se ne splača varčevati, menijo sogovorniki, saj se cena naložbe poveča le zaradi dodat­nih centimetrov izolacije, medtem ko cena dela in drugih materialov ostane praktično enaka. Po besedah strokovnjakov iz podjetja Baumit je debelina izolacije v kombinaciji s toplotno prevodnostjo osnovni parameter, od katerega je odvisen prihranek energije, ki jo porabimo za ogrevanje objekta. "Če upoštevamo, da skozi zunanje zidove povprečnega objekta uide od 35 do 40 odstotkov toplote, vidimo, kako pomembna je odločitev glede debeline izolacije."

Največja težava je vdor vode
Andrej Robič iz podjetja Saint-Gobain Weber opozori na strokovnost izvedbe del. “Fasada je zaščitni ovoj gradbene konstrukcije in je neposredno izpostavljena vremenskim vplivom.” Največja težava je, kot pravi Robič, vdor vode v fasadni sistem na stikih fasadnega sistema z drugimi elementi, ki povzroča poškodbe na sistemu. “Zahtevnost vgradnje fasadnega sistema je tako povezana z natančnim in kakovostnim zatesnjevanjem teh stikov. Ta faza izvedbe je pogosto zapostavljena, spregledana, ali pa zaradi dodatnih stroškov ni izvedena.”

Izbira fasadnega sistema

Če govorimo o izbiri fasadnega sistema glede na material osnovne konstrukcije obstoječe hiše, ta vpliva samo na tip sider, s katerimi dodatno pritrdimo toplotno izolacijo. Pri masivnih zgradbah imamo več svobode, pri montažnih, katerih konstrukcija je bolj podajna oziroma fleksibilna, pa je treba uporabiti bolj elastične zaključne omete in lepilne malte. V podjetju Saint-Gobain Weber pravijo, da glede konkretne izbire fasadnega sistema pri njegovi obnovi ni enoznačnega odgovora. Katerega bomo izbrali, je odvisno od specifike objekta in želja. Če želimo na primer tanko fasado, imamo na voljo fasadni sistem, s katerim lahko debelino fasade zmanjšamo za 50 odstotkov in hkrati ohranimo toplotno učinkovitost fasade. Takšen fasadni sistem je primeren za skoraj vse vrste gradenj - zlasti se izkaže pri sanacijah objektov, pri katerih kratki napušči, preozki okenski okviri na špaletah ali omejitve pri površini balkonov pomenijo omejitev pri debelini vgrajene izolacije. Sestavljen je iz surovine bakelit, ki zagotavlja 0,020 W/mK že pri štirih centimetrih izolacijske plošče. Izolacijsko jedro tvori pena na bakelitni osnovi, ki je skoraj neprehodna za vročino in mraz. Obojestransko je oblečena v flisu podobno tkanino iz steklenih vlaken, ki ščiti celično strukturo v notranjosti pred mehanskimi poškodbami in hkrati zagotavlja podlago za maksimalen oprijem fasadnega lepila. Izolacijske plošče so negorljive in se ne deformirajo, četudi so izpostavljene visoki temperaturi in ognju. Za optimalno funkcionalnost fasade je medsebojna prilagojenost komponent fasadnega sistema odločilnega pomena, poudarjajo pri Baumitu: "Ne glede na to, ali se odločimo za izolacijo iz EPS, kamene volne ali drugih izolacijskih materialov, je pomembno, da se odločimo za celoten fasadni sistem enega proizvajalca. S tem ko sledimo priporočilom proizvajalca, se izognemo morebitnim pomanjkljivostim, ki lahko nastanejo zaradi neustreznih ali manj optimalnih kombinacij fasadnih komponent."

image
Za marsikoga je načrtovanje obnove fasade tudi priložnost za prenovo celotnega doma. Tako stanovalci prihranijo energijo ter dobijo lepši in sodobnejši videz objekta.
Djd/Steico.com/Akurit
Anketa

Kje ste pred pandemijo največ nakupovali tehnično blago, oblačila in obutev?

Sudoku