Energetska neodvisnost: Kako do nižjih stroškov ogrevanja?

Sanja Verovnik, 5.9.2020
Profimedia

O tem, kaj ljudje iščejo z vidika bivalnega ugodja in koliko jim je pomembna energetska neodvisnost, smo se pogovarjali z Matejem Kramarjem, vodjem svetovalne pisarne mreže Ensvet v Beltincih in Murski Soboti, ki deluje pod okriljem Eko sklada.

Energetska neodvisnost je bila vedno v ospredju slovenskega gospodinjstva. Zgodovina nas je učila, da moramo ravnati skrbno in razumno s svojim premoženjem. To pa se je skozi desetletja vedno bolj porabljalo tudi za vzdrževalne in obratovalne stroške naših bivalnih okolij, opozarja Matej Kramar.

"Tako je bila večina hiš in gospodinjstev še pred dobrimi tremi desetletji precej vezana na lasten vir ogrevanja. Prevladovali so viri ogrevanja na biomaso in centralna kurišča na lesna polena, oboje kot najbolj razširjen in preverjen način ogrevanja lastnega doma. Sčasoma so se pojavile sodobne tehnologije koriščenja lesa in biomasnih virov energije. Sistemi s sekanci in peleti so omogočali avtomatizirano dovajanje goriva in hkrati čiščenja pepela. Dopolnjena je bila tudi tehnika ogrevalnega postrojenja pri kotlih na polena, skupaj s hranilniki toplote, ki je precej razbremenila gospodarjev 'poklic' kurjača, ki je nekdaj moral na nekaj ur skrbeti za ugodno temperaturo v bivalnih prostorih s stalnim nalaganjem goriva v kurišče. Danes se gospodar le enkrat ali dvakrat na dan spomni in naloži polena v kurišče, ki kontrolirano tli in oddaja toploto v ogrevalni sistem," pravi Kramar, ki opomni, da so bili fosilni viri energije stalno prisotni in so prevladovali v zgoščenih in mestnih predelih.

image
Djd/Daikin

Spodbujevalen trend izkoriščanja obnovljivih virov

Sčasoma, v začetku novega tisočletja, so se začeli množično pojavljati centralni sistemi ogrevanja s pomočjo toplotnih črpalk, pove energetski svetovalec. "Fenomen koriščenja toplote iz okolice je bil do takrat široki komercialni rabi relativno malo znan, čeprav segajo prvi koraki koriščenja toplote okolice v leto 1748. Že takrat so znanstveniki uspešno absorbirali toploto iz okolice s pomočjo črpalke in etra, takrat sicer le v korist hladilne energije, ki jo danes priznamo kot začetek rabe hladilnikov in zamrzovalnikov," pojasni Kramar.

Do 75 odstotkov nižji stroški ogrevanja
Zakaj je pri odločitvi za zamenjavo ogrevalne naprave najboljša izbira prav toplotna črpalka? “Odlikujejo jo varnost, prilagodljivost, enostavnost uporabe, nizki stroški ogrevanja …” našteje prednosti ogrevanja Suzana Guček iz podjetja Kronoterm. Po njenih besedah uporabnike o nakupu najbolj prepriča dejstvo, da kljub višji začetni investiciji toplotna črpalka zniža stroške ogrevanja do kar 75 odstotkov. “Povedano z drugimi besedami: v 15 letih lahko s toplotno črpalko v primerjavi s kurilnim oljem prihranimo za nov družinski avto srednjega razreda,” pravi Gučkova. Sogovornica opaža, da je uporabnikom vse bolj pomembno, da je upravljanje ogrevalnega sistema enostavno in dosegljivo kjerkoli - tudi s pametnim telefonom. “Trendi v gradbeništvu kažejo, da je čedalje pomembnejši tudi videz toplotne črpalke, tako notranje kot zunanje enote. Glede na velikost novogradenj in pripadajočih zemljišč je pomembno, da notranja enota zavzame malo prostora in se zlije s pohištvom. Biti mora tiha, brez zvočnih in svetlobnih elementov, takšna, da lahko uporabnik nanjo pozabi. Enako velja za zunanjo enoto, ki ne sme kaziti okolice, temveč se mora s svojim videzom ujemati z arhitekturno podobo hiše.”

Po njegovih besedah je bil trend koriščenja toplote okolice oziroma obnovljivi vir energije spodbujevalen, ne samo lokalno, temveč na globalni ravni, kar nam je, tako Kramar, prineslo enormen napredek tehnologije toplotne črpalke predvsem pri razmerju koristne energije: toplote in hlada ter vložene (električne) energije za opravljeno delo. "To razmerje opisujemo s kratico COP (coefficient of performance oziroma koeficient učinkovitosti). Tako so se dokaj tehnično zastarele toplotne črpalke ponašale s COP ≤ 2.0, kjer je bila učinkovitost le 50-odstotna glede na električno energijo," pojasni sogovornik. "Današnje rešitve omogočajo COP tudi do 5.0 ali več, kar pomeni, da potrebujemo le 1/5 električne energije, da dobimo eno enoto toplotne energije. Toplotne črpalke so izstopale v primerjavi z ostalim, dražjim virom ogrevanja ne samo s svojo učinkovitostjo, temveč tudi z enostavnim rokovanjem in obratovanjem. Zahtevajo sorazmerno malo prostora za namestitev in za zaloge kuriva, denimo kurišča na biomaso. To so odlike, ki se pozitivno zrcalijo v arhitekturi novogradnje in pri prenovi stanovanjske ali poslovne stavbe." Arzenalna namestitev toplotnih črpalk po svetu je paralelno obudila v življenje tudi tehnologije generacije električne energije, kot so solarne celice, nadaljuje sogovornik. "Prvotno so bile predstavljene v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja po nabavni ceni približno 500 EUR/W, sedaj stanejo manj kot 0,3 EUR/W. Tako si lahko predstavljamo, da bo sodoben način ogrevanja oziroma hlajenja gospodinjstev deloval s pomočjo visoko zmogljivih toplotnih črpalk, ki se bodo v večini časa napajale z lastno generirano električno energijo, nameščene na strehi v obliki sončne elektrarne. Vsaj za nekaj časa, dokler ne preidemo v status dnevne/tedenske akumulacije, v model zmogljivih in okolju prijaznih baterij."

image
Djd/Puren V Sloveniji je zaznati porast števila gradenj skoraj ničenergijskih in nizkoenergijskih stavb, manj pa je za zdaj celovitih obnov stanovanjskih stavb.

Vse več nizko- in ničenergijskih hiš

Odgovore o tem, kaj je danes dobro izbrati in česa ne, ljudje danes vse pogosteje iščejo pri energetskih svetovalcih. Matej Kramar pravi, da pridno sledijo globalnemu trendu o energijski neodvisnosti in razumejo pomen obnovljivih virov energije. Zavedajo se, da postaja oziroma je strošek ogrevanja in hlajenja ter vzdrževanja objekta precejšen delež letnih stroškov. Razmišljajo o sistemih, ki vplivajo na njihov način življenja, našteva Kramar. Opaža, da ljudje, ki so večino dneva zdoma, posegajo po sistemih, ki se jih enostavno upravlja in dovoljujejo nadzor na daljavo, običajno preko mobilne aplikacije. Nasprotno pa tisti, ki so večino časa doma, ne potrebujejo takih sistemov, vendar je tudi zanje nadzor nad stanjem ogrevanja v hiši dobrodošel. Ozaveščenost ljudi o energetski neodvisnosti je v Sloveniji vse večja, pravi Kramar.

Do kakovosti zraka z ustreznim prezračevanjem
Kakovost zraka je eden najpomembnejših dejavnikov, ko govorimo o dobrem počutju v bivalnih in delovnih prostorih. V zraku morajo biti dovolj kisika, ustrezna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in minimalna količina škodljivih snovi, da naše zdravje ni ogroženo. Vse našteto zagotovimo z rednim in učinkovitim prezračevanjem. Ena od najbolj zanesljivih rešitev pri sodobni gradnji je vgradnja prezračevalnega sistema z rekuperatorjem. Princip delovanja je preprost: zrak iz kuhinje, kopalnice in sanitarij odvedemo skozi toplotni izmenjevalnik prezračevalne naprave v okolico. Odhajajoči zrak na svoji poti na prosto odda toploto zunanjemu zraku, ki ga skozi prezračevalno napravo dovajamo v bivalne prostore. Težav z vlago, ki povzroča preglavice v hišah z novimi okni, ne bo več, kvečjemu bomo imeli težave zaradi presuhega zraka, zato je priporočljivo izbrati prezračevalno napravo z vgrajenim entalpijskim izmenjevalnikom, ki pozimi poskrbi za ustrezno relativno zračno vlažnost v prostorih. V novih hišah je zaradi zrakotesne grad­nje nujen osrednji prezračevalni sistem z rekuperacijo oziroma vračanjem odpadne toplote, čedalje več ljudi se zanj odloči tudi pri temeljiti posodobitvi doma. Rekuperacija pri prezračevanju pomeni, da izkoriščamo toploto notranjega zraka, ki ga izpihavamo navzven, da z njo dogrevamo zunanji zrak, ki ga črpamo v notranjost. Pri kakovostnih rekuperatorjih je izkoristek več kot 85-odstoten, pojasni Milan Kuster iz podjetja Lunos: “Rekuperator je sestavni del prezračevalnega sistema z rekuperacijo, ki vzdrževanja načeloma ne potrebuje.” Kot pojasni Kuster, so moderni rekuperatorji večinoma iz visokokakovostne keramike.

Energetski svetovalci ne nazadnje zaznavajo porast števila gradenj skoraj ničenergijskih in nizkoenergijskih stavb, precej manj pa je celovitih obnov stanovanjskih stavb. "Tudi izbor treh ali več ukrepov je dokaj ponavljajoča se kombinacija, saj se delež nepovratnih sredstev Eko sklada poveča za 50 odstotkov. Povečano zanimanje za gradnje skoraj ničenergijskih ali nizkoenergijskih stavb lahko pripišemo že dokaj dobremu predznanju investitorjev o prednostih prisilnega prezračevanja z rekuperacijo odpadne toplote. Večina teh investitorjev se že v času snovanja projektne dokumentacije zavestno odloči za rekuperacijo, čeprav ta še ni posredno zakonsko zahtevana. Z njo se bistveno izboljša bivalno ugodje zaradi stalne kakovosti zraka, hkrati so precej nižji stroški ogrevanja. Tako postanejo potrebe po hlajenju pri novogradnji le tematika za nekaj dni na leto, če sploh," meni Kramar. Pojasni, da so se zaradi prisilnega prezračevanja vedno pojavljale tudi možnosti nadgradnje stopnje osnovne filtracije, ki jo vsaka naprava vsebuje. Tako obstaja možnost namestitve HEPA (high-efficiency particulate air oziroma visoko učinkovit partikularni zrak) filtrske tehnologije. "Ta se namesti na sesalno stran, torej na stran zajema svežega zraka iz okolice, in vpiha v obravnavano območje oziroma prostor. Pred trenutnimi razmerami so po taki tehnologiji filtracije posegali predvsem alergiki. Ta trend se trenutno povečuje," opaža sogovornik.

Pravilno zaporedje

Matej Kramar je prepričan, da vsak posameznik razmišlja o ukrepih, ki bi njegovi nepremičnini povečali vrednost in istočasno omogočali nižje obratovalne stroške, vzporedno z idealnim temperaturnim udobjem v bivalnih prostorih skozi vse leto. "Kot neodvisni energetski svetovalci smo dolžni stranki predstaviti korak po korak, kako doseči želen cilj in kaj bo to pomenilo za njih v naslednjih letih. Potrebno je pravilno zaporedje. Torej, najprej ustrezno izolirati ovoj stavbe in preprečiti nepotrebno transmisijsko in ventilacijsko izgubo energije ter nato zamenjati način ogrevanja, ki po izvedenih ukrepih na ovoju stavbe lahko prispeva tudi do štirikrat manjši porabi energije za ogrevanje. Ne nazadnje, pomembno vlogo pri naložbi igra tudi njena ekonomska upravičenost," poudari Kramar.

60 svetovalnih pisarn v Sloveniji
Eko sklad ponuja za naložbe v obnovljive vire energije, toplotno zaščito stavbe in prezračevanje nepovratna sredstva v višini okrog 25 odstotkov priznanih stroškov posamezne naložbe, zelo ugodne kredite za navedene naložbe ter kombinacijo nepovratnih sredstev in kredita. V pomoč pri odločanju glede naložb z veseljem brezplačno in strokovno neodvisno svetujejo priznani energetski svetovalci v skoraj 60 svetovalnih pisarnah po celi Sloveniji.
Anketa

Ali krepite odpornost svojega imunskega sistema s prehranskimi dopolnili?

Sudoku