Pomorščaki so že v srednjem veku iz Sredozemlja, nekoliko kasneje pa še iz Afrike, Azije in Amerike v Evropo pripeljali številne eksotične rastline, ki so jih, po vzoru dežel, od koder so izvirale, posadili kar na vrtove. Vendar so jim prvi poskusi, da bi rastline obdržali pri življenju, spodleteli, kajti eksote je pozimi pokosil mraz. Zato so se domislili druge rešitve: rastline so posadili v velike posode in jih pozimi spravili v zaprte prostore, kjer so trpele zaradi pomanjkanja svetlobe, pogosto so bile temperature še vedno prenizke, da bi spomladi na novo pognale. Vrtnarji z evropskih dvorov so dojeli, da bo za zimsko oskrbo eksotičnih rastlin treba zgraditi ogrevane stavbe s številnimi okni - nekakšne predhodnike današnjih rastlinjakov in zimskih vrtov, kjer jim je končno uspelo ohraniti rastline žive in na njih pridelati tudi sadeže.

Podobna želja po eksotičnih sadežih se v marsikom poraja tudi danes, ko živimo v ogrevanih hišah in stanovanjih z velikimi okni. Razmere v stanovanju so precej drugačne kot v naravi, zato morda plodov na eksotičnih rastlinah, kakršni sta kavovec in vanilja, ne bomo dočakali, kljub vsemu pa marsikoga razveseljuje že pogled na rastlino, za katero vemo, da izvira iz daljnih krajev.

Kavovec v notranjih prostorih

Privlačna rastlina, ki precej dobro uspeva v stanovanju, je kavovec. Pridelovalci kave v tropskih in subtropskih delih Amerike, Afrike, ki je mimogrede domovina kave, in Azije v glavnem gojijo kavovec vrste Coffea arrabica. Grm kavovca lahko v naravi zraste do 15 metrov visoko, vendar ga v nasadih zaradi lažjega vzdrževanja obrezujejo na višino 1,2 do 1,8 metra.

Kavovec bo zlahka uspeval v stanovanju, zimskem vrtu ali rastlinjaku. Potrebuje veliko svetlobe, ni pa zahteven, kar se tiče zemlje - kakovostni substrat za lončnice bo pravšnji zanj. Ustreza mu visoka zračna vlažnost, prst v lončku pa zalijemo, ko se zgornja plast osuši. Rastlini prija redno pršenje z vodo. Čeprav je v nasadih kavovec izpostavljen neposredni sončni svetlobi, je v stanovanju priporočljivo, da ga imamo v svetlem prostoru, vendar ne na neposrednem soncu. Koristno je tudi, da kavovec vršičkamo, kar bo spodbudilo bujno in strnjeno rast. Kavovec bo ob ustreznih razmerah zacvetel že čez tri do pet let.

Cvetovi kavovca močno in prijetno dišijo. Iz njih se razvijejo jagode, ki dozorijo devet mesecev po cvetenju. V vsaki kavni jagodi sta običajno dve zrni. Iz fermentiranih, sušenih in praženih zrn ne bo zrasla rastlina, zato je treba pridobiti nepredelano zrno ali si priskrbeti rastlino. Kavovec na plantažah živi poprečno 50 do 60 let, lahko pa jih doživi tudi do 100.

Shutterstock

Vanilja kot lončnica

Vanilja spada v družino orhidej in jo lahko gojimo doma v loncu. Zanjo skrbimo približno tako kot za orhidejo falenopsis, le da jo zalivamo pogosteje. Poskrbeti je treba, da raste v vlažnejšem in toplem okolju. Vanilja je vzpenjavka, ki zraste več metrov, zato potrebuje oporo. Če želimo lepo rastlino, jo bo treba posaditi v lonec, ki ga napolnimo z rahlim, s humusom bogatim substratom, ki mu primešamo enak delež substrata za orhideje. Prst naj bo vseskozi nekoliko vlažna, vendar voda ne sme zastajati v območju korenin.

Ko se začnejo poganjki povešati, je to znak, da bo rastlina zacvetela. Cvet ne diši, je zelenorumene barve in dokaj neopazen.

Šele ko je cvet oprašen, razvije plod oziroma strok, ki mora dozoreti.

V tropskih krajih stroke sušijo in fermentirajo, da razvijejo značilno aromo. Zaradi precej zahtevnega opraševanja in pridelave strokov ima vanilja kot začimba zelo visoko ceno, je namreč druga najdražja začimbnica, takoj za žafranom. Edinstveni vonj in okus ploda je zaslužen za to, da je vanilja priljubljena v kuhinji, industriji dišav in aromaterapiji.

Cvet vanilje je odprt le en dan. Za naravno opraševanje v subtropskih krajih skrbi posebna vrsta čebele, v intenzivnih nasadih pa za to s posebno tehniko poskrbi človek.

Shutterstock