Tudi Zimzeleni po Hmeljski poti

Anka Pažin, 29.9.2020
Željko Jadanić

Ker je bila vremenska napoved za zahodne kraje Slovenije slaba, smo ubežali nevihtam proti vzhodu, se izvlekli iz ljubljanske megle, prečili Trojane ter se usmerili v še sončno deželo zelenega zlata – hmelja med Žalcem in Šempetrom.

Hmeljarstvo se tod razvija od sredine 19. stoletja dalje in daje deželi posebno podobo, ki se spreminja z letnimi časi.

Hojo po Hmeljski poti smo pričeli  pred baročnim dvorcem Novo Celje v lepem parku sredi nasadov najstarejših sadik hmelja pri nas.  Dvorec je zgodovinska priča življenja in gospodarjenja celjske gospode. Lastniki so se ves čas menjavali in namembnost dvorca tudi. Dvorec je zdaj v lasti občine Žalec in vztrajno čaka na celovito prenovo.

image
Prisluhnili smo zanimivi pripovedi Elice o obiranju hmelja v času njene mladosti.
Željko Jadanić

Nas je pot vodila med njivami in že obranimi hmeljišči, preko pritokov Savinje do Krajinskega parka Ribnik Vrbje. Z razgledne terase ob jezeru smo opazovali več vrst vodnih ptic. Sledili smo panojem z informacijami in lesenim skulpturam Vinka Kovšce na nasipu reke Savinje. Žuboreča reka ni dajala videza nevarnosti, a zna biti hudi poplavna, ko prinese velike količine vode z Alp.

image
Pot nas je vodila skozi obsežna sodobna hmeljišča.
Željko Jadanić
image
Ob ribniku Vrblje smo se od blizu srečali z nekaterimi njegovimi prebivalci.
Željko Jadanić

Korak je bil že počasen in utrujen, ko smo se ustavili pri Rimski nekropoli. Nagrobniki v parku so spomeniki elite iz rimske Celeje. Poplavna Savinja jih je v preteklosti zrušila in zakrila s prodom. Pri izkopu gramoza so jih odkrili in po kosih sestavili v celoto, za pogled v zgodovino.

image
Reka Savinja je tu ukročena z jezovi in nasipom, po katerem je speljana Hmeljska pot.
Željko Jadanić

Mi smo svoj načrt izpolnili in se prijetno utrujeni vrnili  proti deževni Vrhniki.

Anketa

Kaj ste v času epidemije največ prebirali?

Sudoku