Sprehod ob Šaleških jezerih
V nedeljo, 16. avgusta 2020, sva se Vandrovčka iz DU Zagorje ob Savi odpravila na sprehod po delu Tematske poti na območju Šaleških jezer.
Pripeljala sva se v Velenje do parkirišča pri baru Galactica. Mimo mestnega stadiona sva prišla do Škalskega jezera, kjer so uživali ribiči. Ob jezeru je Ribiški dom.
Potem sva po kolesarsko - sprehajalni poti prišla do Velenjskega jezera. Sprehod sva nadaljevala ob jezeru. Ob poti so informativne table o nastanku jezer in o živalih, ki živijo na območju Šaleških jezer. Ob poti so klopi za počitek. Vzporedno poteka pot za ježo. Na jezeru so uživali kopalci, suparji in surfarji.
V bližini Velenjske plaže je bila pot zaprta zaradi gradbišča. Gradijo velik prireditveni prostor.
Nazaj grede sva si ogledala vrtičkarsko naselje KUNTA KINTE, ki je tik ob sprehajalni poti.
Ko sva prišla nazaj na izhodišče, sva se peljala mimo Športnega parka do parkirišča pred Velenjsko plažo. Šla sva mimo vhoda v Camping Jezero Velenje in Lago caffeja, do bara na plaži.
Ogledala sva si plažo, ki je bila leta 2019 že drugič "naj naravno kopališče v Sloveniji". Za varnost kopalcev je dobro poskrbljeno. Tudi za jedačo in pijačo je poskrbljeno. Imajo tudi zanimivo solarno drevo.
Sprehod sva nadaljevala ob jezeru v smeri Družmirskega (Šoštanjskega) jezera. Šla sva vzdolž kampa, mimo pasje plaže, ki je pod kinološkim društvom, mimo območja, kjer je cvetel rumeni blatnik. Prišla sva skoraj do nasipa, ki loči Velenjsko jezero od Družmirskega. Ker se je pripravljala nevihta, sva se vrnila do plaže. Kmalu po tem, ko sva prišla v Lago caffe, se je ulila močna ploha in je trajala kar dolgo. Ko je pojenjala, sva se odpeljala proti domu.
Zimzeleni na pohodu s Pokljuke v Bohinj
Med vožnjo smo dobili nekaj potrebnih navodil naše organizatorke Elice in seveda natančno upoštevali vsa navodila NIJZ (maske, kar tri sezname udeležencev). Srečanja smo bili vsi veseli in tudi dejstva, da nihče ni zbolel za Covid-19.
Po postanku za kavo in čaj smo se ob deseti uri pripeljali na parkirišče pred vojašnico na Pokljuki. Jutranji hlad nas je prisilil, da smo se bolje oblekli, nadeli nahrbtnike in se odpravili proti Uskovnici. Med potjo smo klepetali, se ozrli tudi na polje z energetskimi zdravilnimi točkami, fotografirali kapelico na Uskovnici in po uri hoje v koči pojedli malico.
Ob koncu postanka smo se razdelili v dve skupini. Ena se je vrnila na Pokljuko, druga pa je nadaljevala pot proti Srednji vasi. Nekaj časa smo hodili po cesti, ki pelje v dolino. Na treh odsekih smo skrajšali pot po gozdni poti. Kmalu se nam je odprl pogled na bližnji vasi Češnjico in Srednjo vas. Hodili smo dobri dve uri, saj smo morali premagati 550 m višinske razlike.
Z razgledne točke na Kresu smo imeli kot na dlani hriba Rudnico in Studor ter Senožet, kjer je urejeno tudi poletno parkirišče in zimsko smučišče. Pohod smo zaključili z obiskom sirarne v Srednji vasi, kjer smo nakupili nekaj mlečnih izdelkov. Med tem smo dočakali tudi avtobus in se odpeljali čez Staro Fužino, mimo Bohinjskega jezera proti domu.
Za konec pa še zanimivost. 29. avgusta 2020 so ob 150-letnici vzpona prve ženske na Triglav, Rozalije Škantar, odkrili v Srednji vasi spominsko ploščo.
Prva ženska na Triglavu je bila namreč doma iz Srednje vasi.
Vabilo na koncert Jazz sekcije Godbe ljubljanskih veteranov
Godba ljubljanskih veteranov (GLV) vse bolj postaja stičišče življenjskih zgodb, tudi usod, ki so previharile od mladosti, zrelosti do mirne, bogate in žlahtne starosti. V GLV je lani zaživela (poleg že osem let "starega" kvarteta klarinetov) še Jazz sekcija GLV. Pobudo zanjo je dal Miha Jazbinšek, pozavnist v orkestru GLV in "spiritus agens" jazz sekcije. Leta 2019 je bil njen najodmevnejši nastop na Glasbenem večeru "Svetovno glasbeno popotovanje" na 19. Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
Letošnje leto je Jazz sekcija GLV pripravila ciklus štirih koncertov "Jazz antologija 20. stoletja":
- 4. septembra je bil v Atriju ZRC SAZU na Novem trgu v Ljubljani prvi koncert, ki je predstavil kronološkistilno uravnotežen pregled jazz in blues literature vseh treh obdobij "dixielanda", "swinga" in "mainstreama", ki se v zadnjih 100 letih vedno znova pojavljajo kot "REVIVAL" v vedno novih aranžmajih;
- Drugi koncert v petek, 18. septembra 2020 ima poudarek na zgodnjem obdobju jazza do1930. leta, ki ga na splošno poznamo kot "DIXIELAND", sicer pa tudi kot BLUES in NEW ORLEANS okoli 1895 - 1917, DIXIELAND okoli 1915 - 1930, CHICAGO okoli 1920 - 1925;
- Tretji koncert v petek 23. oktobra 2020 bo imel poudarek na "hot" obdobju jazza do1950. leta, ki ga na splošno poznamo kot "SWING", sicer pa tudi kot SWING okoli 1925 - 1945, BEBOP od 1941 - 1942:
- Četrti koncert v petek 4. decembra 2020 bo imel poudarek na "cool" obdobju jazza od 1951. leta naprej, na splošno poimenovanem "MAINSTREAM", ko se prepletajo in zlivajo COOL od okoli 1950, HARD BOB od okoli 1950, MAINSTREAM od srede 1950-tih, FREE JAZZ od okoli 1955/60, FUSION od okoli 1970 in JAZZ TODAY od okoli 1970.
V GLV smo priča kakovostnemu glasbenemu staranju, ki ga letos uresničujemo pod zahtevnimi higienskimi pogoji priporočil NIJZ za preprečevanje širjenja obolenja covid-19, ki kombinirano veljajo "za izvajanje skupinskih kulturnih dejavnosti" in "za kino, gledališče in glasbene umetnosti". Zato se koncerti izvajajo v zaključenih skupinah povabljencev, tudi Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani.
Godbeniško veteransko gibanje je vedno pomembnejše za glasbenike v tretjem življenjskem obdobju, saj jim omogoča, da nadaljujejo svojo godbeniško pot v okolju, zahtevnosti in letom primernimi programi. V Jazz sekciji GLV sodelujejo tudi akademski glasbeniki, ki s svojimi solističnimi vložki dajejo poseben čar glasbi naše mladosti.
Barjani po okolici Vrhnike – tretjič
Marsikomu med nami se zdi, da nam domači kraj ponuja veliko nepoznanih in zanimivih poti.
Po Dobovičnikovi ulici smo jo mahnili do tankovske ceste in naprej do Stare Vrhnike ali Polžje vasi, kakor so jo včasih imenovali. Pot smo nadaljevali do Storževega griča in naprej v Staje, kjer smo prišli do vodnega zajetja. V bližini vodohrama ima Lovsko društvo Vrhnika svoje strelišče. Nadaljevali smo preko Blatnega dola in mimo Starega malna smo po trasi plinovoda prispeli do Kurje vasi in naprej na Vrhniko.
Tokrat se je pohoda udeležilo 27 Barjanov. Priprava izleta in vodenje sta bila zaupana Andreju in Mileni Velkavrh.
Prostovoljke pripravljale humanitarne pakete
Na roko jim je šla tudi odločitev Občinskega sveta, da je prvič, odkar deluje projekt starejši za starejše, v proračunu predvidel 4000 evrov za pomoč pri delovanju projekta, na razpisu za humanitarne dejavnosti pa smo bili tudi uspešni.
Iz teh sredstev smo lahko kupili računalnik, ki je nepogrešljiv aparat pri delovanju projekta. Tudi potne stroške bomo lahko poravnavali.
Prostovoljke so sestavile seznam prehranskih artiklov, ki pridejo najbolj prav starejšim. Ko je bilo vse nabavljeno, so v petek pripravile 40 paketov, jih naložile glede na prejšnje dogovore, komu kaj, v avtomobile in v treh ali štirih dneh bodo prejemniki "bogatejši" za kakih 16 kg hrane.
Nikoli pa ne pozabijo na Pokojišče, ki tudi spada v našo občino in vedno pregledajo potrebe. Prostovoljke in prostovoljci so povsod dobrodošli, saj z mnogimi še poklepetajo in jim tako polepšajo dneve samote.
Pri tem pa ne pozabijo zaščititi sebe, saj nosijo zaščitne maske. Upoštevajo tudi varnostno razdaljo tako, da pakete dostavijo skozi vhod, potem se pa pogovarjajo bolj na daljavo.
V imenu Društva upokojencev Vrhnika se moram za požrtvovalno delo in množico ur prostovoljnega dela zahvaliti vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki kakor koli pomagajo lajšati samoto in težave starejšim. Same pa pravijo, da so po takih obiskih bogatejše za marsikatero spoznanje, ki jim omogoča notranji mir.
Vandrovke ponovno skupaj v novi sezoni
Dva meseca poletnih počitnic je kar prijalo. Naše jutranje zbirno mesto je ob 8.00 uri pred Društvom upokojencev Vrhnika. Metka je pripravila poimenski seznam udeleženk za Covid-19, ki mora biti obvezen po nalogu stroke in NIJZ. Tudi maske smo imele pripravljene in hodile naj bi na razdalji 1,5 m, kar je malo težje.
Točno ob 8.00 uri smo zastavile našo pot. Dobra volja je hitro pregnala rahel dež in 26 pohodnic je korakalo skozi Vrhniko do dolgih njiv. Odcepile smo se na makadamsko pot proti tankovski cesti. Četica je bila kar dolga, saj smo skušale upoštevati razdaljo. Veliko smo si imele povedati, saj se nismo videle dva meseca. Vodnica Ana nas je lepo vodila. Nekajkrat smo se ustavile, se malo osvežile z vodo, ki jo imamo vedno s seboj v nahrbtnikih.
Opazile smo, da se narava kar hitro spreminja; to zadnje deževje je naredilo spremembo. Hodile smo po tankovski poti, saj je bilo za gozd premokro. V zraku se je čutila sopara, ki je napovedovala popoldanske nevihte. Čas hitro teče in že smo se povzpele po klancu, ki je kar precej strm. Ta klanec menda nima imena, sem poizvedovala, pa nihče ni znal odgovoriti. Nekaj je asfalta in nato se nadaljuje po makadamu. Ko smo prišle do vrha smo se odcepile za Gabrče. Tu je bila pot že lažja. Lepe hiše z urejenimi vrtovi so nas navduševale. Veliko sadja na drevesih se ponuja, za ozimnico se ni treba bati.
Kar hitro sta minili dve uri in preostala nam je še kavica pri Krajncu. Malo utrujene smo se posedle zunaj na vrtu, Franci pa nas je kar hitro postregel.
Minil je prvi jesenski torek in razšle smo se v upanju, da se naslednji torek spet snidemo.
